»Neki moški mi je opisal dogodek v bolnišnici, kjer je ležala njegova hudo bolna žena na intenzivni negi. Obiskal jo je s sinovoma. Ženino stanje je postalo kritično – bilo je le 50 odstotkov možnosti, da bo preživela. Nenadoma je mož ob vznožju postelje s kovinsko stranico zagledal angela. Ko je razmišljal, ali se mu to samo dozdeva, je že vprašal starejši sin: ‘Očka, ali vidiš postavo ob postelji?’ Mlajši pa je rekel: ‘To je angel!’ Ko je mimo prišla sestra, so jo vprašali, ali vidi kaj nenavadnega, in odgovorila je: ‘O moj Bog, tam je angel!’ Angel je nato izginil in se isti trenutek je žena ozdravela.«
Velik paradoks našega znanstveno-materialističnega časa je, da so čudeži pogostejši, kot so bili v prejšnjih, religioznih časih. Gre za tip čudežev, ki jim zaradi njihovih značilnosti pravimo pozitivni navdihujoči pojavi ali dobri čudeži. (Ne pa za nenavadne pojave nižje ravni, kot so npr. duhovi rogovileži oz. poltergeisti in drugi duhovi, pojavljanje ektoplazme, in podobno.)
Presenetljivo je, da se pozitivni navdihujoči pojavi dogajajo množično skoraj pred našimi očmi, a se o tem ne ve veliko. Mediji o njih skromno poročajo, pa še to marsikdaj malce posmehljivo, znanost se z njimi ne ukvarja, cerkev pa je zadržana in previdno molči. Toda dogajajo se mnogim ljudem.
Kaj porečete o čudežu z mlekom, ko je 21. septembra 1995 obšla svet novica, da so kipci indijskih bogov v svetiščih marsikje po svetu popili na stotine litrov mleka? Kipci Marije točijo solze (Civitavecchia –1995, jokajoče ikone na Cipru1997, Shenten ai-Raga pri Kairu1997 …). Po poročilih ameriškega časnika Weekly World News naj bi samo od januarja do avgusta 1999 več kot 23 000 ljudi v Angliji in Ameriki poročalo, da so srečali Jezusa. Kaj pa nenavadni pojavi na zelenjavi v muslimanskih okoljih? Na površini ali sredici prerezanih plodov se pojavljajo citati iz Korana. Nenavadni so dogodki, ki govorijo o ozdravitvah in rešitvah s pomočjo višje sile ali njenih posrednikov. Veliko ljudi pa govori o nenavadnih doživetjih in srečanjih, ki so naredila nanje močan vtis in bila zaznamovana z nečim nerazložljivim, čudežnim, navdihujočim, kot naslednja:
V angleškem časniku Daily Mail je bil objavljen dogodek, ki se je pripetil starejšima sestrama, ko sta se z avtom peljali po mirni podeželski cesti v državi Iowa, ZDA. Počila jima je guma. Ker je sami nista mogli zamenjati, sta sedli in čakali v upanju, da se bo pojavil kdo in jima pomagal. Že čez nekaj trenutkov je pripeljal avto, iz njega so skočili trije mladeniči in jima ponudili pomoč. Sestri sta jih opisali kot »čedne, prijazne in vesele. Imeli so svetle lase, modre oči in vsi so bili v belih oblekah.« Eden izmed njih je legel na tla in namestil dvigalko, sestri pa sta ga pokarali, češ da si bo umazal oblačilo. Pomiril ju je, in ko je znova vstal, je bila njegova obleka brez madeža, čeprav je bila cesta mokra in mastna, saj je prej ves dan deževalo. Guma je bila hitro zamenjana. Mladeniči so se prepričali, da sestri nimata drugih težav, in se, potem ko so odklonili plačilo za svoje delo, odpeljali. Ko so se oddaljevali, je začel njihov avto svetlo sijati, dokler ni bil »skoraj prosojen, potem pa je, ko je bila svetloba najbolj bleščeča, popolnoma izginil«. Sestri sta prepričani, da so jima pomagali angeli.
V projektni skupini Nismo sami že vrsto let spremljamo tovrstne pojave. Glede na njihovo številčnost in pozitivni učinek na ljudi lahko upravičeno zatrjujemo, da gre za največjo zamolčano »skrivnost«, za prezrta znamenja sodobnega časa.
Poglavitni razlog za to, da so takšni pojavi spregledamo je po eni izrazit materializem, po drugi strani pa tudi vasezagledanost človeštva. Živimo v iluziji, da smo kot človeštvo sami in samozadostni. Kratkovidno in sebično menimo, da smo gospodarji Zemlje in da nam vse na njej pripada (celo drugi planeti!). Ta nadutost nad vsem drugim, kar biva na planetu, s posledicami že močno ogroža življenje na svetu in nas same.
Raznolikost navdihujočih čudežev
Nenavadne inspirativne pojave, ki se dogajajo tako posameznikom kot množicam, lahko razdelimo v dve veliki skupini. V eni so tisti, stvaritelji katerih niso znani in pri katerih lahko sklepamo, da niso osebe iz »naše realnosti«. Sem sodijo:
* samaritanski pojavi in srečanja z angeli (čudežna pomoč, ko je človek življenjsko ogrožen)
* navdihujoča srečanja z neobičajnimi osebami, ki se pojavijo in skrivnostno izginejo, vedno z nekim pomenljivim sporočilom za človeka
* prikazovanja Marije
* čudežne ozdravitve
* svetlobni pojavi (svetlobni krogi in bolj kompleksni vzorci na pročeljih stavb in pločnikih, svetlobni zdravilni križi na šipah, svetlobni slapovi ali prameni na fotografijah, svetlobne podobe ali napisi na nebu)
* znamenja v sadju in zelenjavi, napisi in simboli z nabožno vsebino, ki nastanejo nerazložljivo
* religiozni čudežni predmeti (predmeti uslišanja, svetinjice, aheropiti1 …).
V drugo veliko skupino pa sodijo tisti nenavadni inspirativni pojavi, katerih stvaritelje poznamo:
* ljudje s karizmo
* izjemne čudodelne osebe (mednje sodijo predvsem samouresničeni modreci na Vzhodu).
Posebnost sodobnih čudežnih pojavov
V preteklosti so bili nenavadni navdihujoči pojavi predvsem religiozni in so se dogajali na svetih krajih ali svetiščih in večinoma strastnim verujočim ter svetim ljudem. Dandanes pa smo priče sekularizaciji, inovaciji in globalnosti teh čudežev. Izkušnje pričajo, da se lahko godijo kjer koli in komur koli.
Inovacija se nanaša na to, da se pojavljajo povsem nove oblike čudežnih pojavov v zelo alternativnih izrazih, prostorih in snoveh. Včasih tudi v smešnih in osupljivih prostorih in na nenavadnih podlagah.
Sekularizacija se navezuje na religiozne pojave in pomeni, da so »ušli« iz cerkve, ohranili pa religiozno bistvo. Današnji čudeži se ne delijo na svete in posvetne. Dogajajo se v naravi, mestih, stanovanjih (tudi v kopalnici ali na straniščnem oknu), v trgovinah, sadežih in zelenjavi, na cestah in tudi še v cerkvah.
Globalnost pomeni, da niso krajevno omejeni, temveč razprostranjeni po vsem svetu in se dogajajo vsem ljudem. Doživljajo jih slavne osebnosti in preprosti ljudje.
Posebno obeležje 20. stoletja pa so trije množični pojavi: pojavljanje angelov, inspirativna srečanja z nenavadnimi osebami, prikazovanje Marije.
Kaj jim je skupno?
Nenavadni inspirativni pojavi pozitivno presenečajo. Kaj bi rekli ob nenadni materializaciji ali pa če bi se neka oseba ali predmet razblinila pred našimi očmi? Razum se odzove z osuplostjo, na duševnost pa delujejo pozitivno in navdihujoče. Človeka napolnijo z energijo, ga osrečijo, duhovno nahranijo. Velikokrat postane takšen dogodek vrhunska življenjska izkušnja, ki povzroči osebno preobrazbo: človeka usmeri k razmisleku o življenjskih vrednotah, k plemenitejšemu življenju in dobrodelnosti. Navdihnjena oseba želi bodisi nekaj izboljšati pri sebi bodisi nesebično pomagati drugim ljudem in širši skupnosti. In podeliti svoje bogato doživetje z drugimi.
Nenavadni inspirativni pojavi imajo neko vzgojno poanto, ki je lahko očitna ali pa zakrita v simbolno govorico. Z njo nagovarjajo posameznika (na primer v nenavadnih srečanjih z neznano skrivnostno osebo) ali širšo družbo (na primer solze Device Marijine – jokajoči kipci). Vedno pa je to usmeritev, kaj bi bilo treba spremeniti v življenju, da bi postali ljudje in družba boljši.
Nenavadni navdihujoči pojavi so vsi zdravilni. Lahko pripomorejo k telesni ozdravitvi ali vsaj zelo olajšajo bolezen. Zdravijo psiho, skrhano zaradi bolezni, skrbi in ujetosti v utesnjujoča prepričanja, zdravijo medčloveške odnose. Razpršujejo človekove predsodke in razsvetljujejo razum. Čudežni pojavi tudi osrečujejo, sreča pa je korenina človekovega zdravja in ravnotežja. Na nekaterih krajih (Lurd, Medžugorje …) je bilo ozdravitev toliko, da so zaceli bolj sistematično zbirati podatke in jih komisije raziskujejo po najstrožjih merilih.
Za čudeže, ki jih obravnavamo, je tudi značilno, da so privlačni, magnetični. Človeku zvišajo vibracijo, intenzivirajo pozornost do visoke zbranosti in globoko pritegnejo srce. Po tej izkušnji si človek seveda želi spregovoriti o njej, sporočiti to dobro, veselo novico drugim. Vendar žal pogosto naleti na predsodke okolja in izkušnjo raje ohrani zase. Zanimivo pa je, da č
lovek s čudežno izkušnjo seva neko posebno energijo in postane magnetičen za širše okolje, predvsem za ljudi s podobno izkušnjo, pa tudi za tiste, ki bi jih le-ta utegnila iskreno zanimati.
Za tovrstne čudeže je tudi značilno, da se nikoli ne vsiljujejo, vedno so prav toliko nenavadni, da se človek lahko svobodno odloča o tem, kako si jih bo razlagal. Ne vsiljujejo se, marveč so nekakšen odziv na našo globinsko potrebo, ki se je morda niti ne zavedamo. Ko se poleže »zlati prah« začudenja in navdiha, nam narava čudežnega pojava omogoča svobodo, da si mislimo, kar si hočemo, ter se sami odločimo, ali bomo svojo izkušnjo s kom delili ali ne. Kdor koli je za temi pojavi, pomeni zgled nenasilja in nevsiljivega delovanja tudi za naše odnose.
Nismo sami
Kako je mogoče, da se to dogaja? Zakaj danes in s kakšnim pomenom? Kdo je »avtor« nenavadnih navdihujočih pojavov? Ali gre res za srečna naključja ali za posledico nekih za zdaj neznanih fizikalnih sil? So lahko plod množične histerije? Le kaj je to na Zemlji, kar nas, kot kažejo številna pričevanja, zmore zdraviti, tolažiti, nam pomagati v stiski, nas usmerjati in »vzgajati«, napovedovati prihodnje dogodke … Zelo razumevajoče, mnogokrat s pretanjenim smislom za humor.
Za čustveno in razumsko bolj odprte ljudi so nenavadni navdihujoči pojavi posebna znamenja, ki kažejo na obstoj inteligentne in dobronamerne »višje sile«, ki je zelo človeška in razumevajoča, po drugi strani pa v primerjavi s človekom nekaj popolnoma drugega in presežnega. So znamenja, da nismo sami.
Sodeč po stanju v svetu danes na ekološkem, gospodarskem, političnem in socialnem področju življenja je človeštvo na pomembnem razpotju: nadaljevati način življenja, ki pelje naš in planet v propad (na to nas opozarjajo že ekologi), ali pa sprejeti, da nismo sami. In se odpreti navzočnosti bitij, ki nam prek nenavadnih navdihujočih pojavov prihajajo naproti. Tako postaja največji izziv današnjega časa spoznati nenavadne navdihujoče pojave in sprejeti njihove avtorje.