»Pantha rei«, je rekel nekoč Heraklit. Vse teče, vse se spreminja. Zato nikdar ni mogoče dvakrat stopiti v isto reko, pa čeprav na istem mestu. Ta namreč nikoli več ni enaka. Je drugačna, druga …
Na starega Grka sem sem se spomnil medtem, ko sem vozil v koloni z dopustniki, ki so se počasi prebijali proti morju. V avtu sem poslušal klepet babice in sina: Glej, kmalu bo konec julija. Potem je pa samo še avgust in boš spet moral v šolo. (!?) Uf. Kaj pa mesec in pol brezskrbnih počitnic? Kje pa je sedanjik? Razmišljam dalje. Gre za pogosto logiko razmišljanja. Na primer: Pred mano so še leta in leta aktivnega življenja in pokojnina je še daleč. A za vsak slučaj … kako je že z drugim pokojninskim stebrom? V katerem domu za ostarele bom dobil najprimernejšo sobo? Zavarovalnica me prepričuje, da naj te reči vendarle čim prej že uredim !?
Tista Heraklitova reka je v resnici Življenje. Je tok časa, dogodkov, sprememb, ki si sledijo od izvira do izliva – od rojstva, ko zavest posameznika začenja vstopati v manifestacijo, do trenutka, ko se ta ista zavest znova prelije v sfere duha, v nemanifestirano. A če iščemo najbolj dragocen trenutek na tej poti … vsak trenutek posebej je najdragocenejši. Neprimerljiv z ostalimi. Ja, prav vsak ozaveščeni trenutek, ozaveščeni »sedaj«. Če si ujet v prihodnosti (kaj vse bo, pa čeprav zelo kmalu) nisi svoboden. Enako velja za preteklost (»o, ko smo bili mi mladi …«). Živiš v iluzornem času neke mentalne zgodbe, ki je že mimo ali pa je fantazija neke, v resnici nepredstavljive in neulovljive, prihodnosti. Reka je namreč vedno drugačna!
Kje v njenem toku potem lahko najdemo svobodo? Svoboda odločanja, svoboda sprememb. V resnici ti svobodo da edino ta trenutek. Ne gre za vprašanje kaj te bo v prihodnje osvobodilo. Vprašanje je, kako živeti sedaj, da boš danes, sedaj svoboden. Kako doživljati ta trenutek in kako se spontano, iz sebe, dušno, odzivati nanj? Gre za odločitev, ki je po eni strani izraz razumevanja Reke, po drugi strani pa izraz volje in odločenosti. Vse ostalo naravno pride samo od sebe! Tudi ureditev pokojnine.
In dopustniki? Pogosto je čas pred dopustom čas dolgega čakanja. Čas po dopustu, je čas spominov in seveda novega čakanja. Pri mnogih rečeh v življenju je podobno. Pri ljubezni, uspehu, otrocih … In tako se dogaja, da predvsem ves čas nekaj čakamo. A Reka teče mimo!