Nezadovoljstvo, razočaranje, vse večja revščina so Slovence spravili na ulice. Vlogo nezadovoljnega posameznika je prevzela množica, katere moč je lahko zelo rušilna in temu, kako se skupinska psihoza lahko sprevrže v nasilje, smo bili nedavno priča v Mariboru.
Nezadovoljstvo je ljudi pripeljalo do odločnega »dost« imamo – v nebo vpijoče zahteve po drugačni politiki z več etike, ki bi temeljila na poštenosti, socialni pravičnosti in bi posamezniku zagotavljala delo za dostojno preživetje.
Staro se umika novemu – zgodovina je bila neštetokrat priča podobnim tranzicijam. In zato se sprašujem: nas je zgodovina uspela naučiti? Je naša skupinska zavest dovolj zrela, da se bomo znali izogniti strastem, fizičnemu in verbalnemu nasilju ter razumno prestopili v novi čas brez nasilja?
Z odločno, vztrajno in nenasilno držo lahko podpremo tok neobhodnih sprememb tudi brez razpihovanja strasti prek spletnih omrežij. .. Bomo našim otrokom v času, ko je to še kako pomembno, pokazali, da izzive lahko rešujemo na primernejši, bolj miren in moder način?
Vso to modrost že nosimo v sebi, čeprav je morda v teh turbulentnih časih bolj skrita za zunanjim brbotanjem. Nihče drug, kot mi sami, pa je ne more znova obuditi in se po njej tudi ravnati.
Adventni čas … zdi se, kot da bodo njegove svetle energije tokrat počakale in delovale nekoliko v ozadju