Ne poznam nikogar, ki bi bil nezmotljiv. Nisem prepričan, da na svetu obstaja takšen človek. Vsakdo ima tudi kakšne pomanjkljivosti in dela napake. Pa čeprav majhne. A tudi skozi prizmo majhnih napak je lahko še tako dobro delo videti ničvredno in napačno. Na kar si pozoren, to pač opaziš. Na kar pa nisi pozoren, gre mimo tebe, kot da ne obstaja. Odlično izhodišče za morebitne manipulacije in kriticizem. Hec je v tem, da te kriticizem postavi v superiorno pozicijo. V stilu ‘jaz že vem’. Obenem pa se izločiš iz neposredne vpletenosti in se postaviš na piedestal razsodnika. In tisto, kar je najslabše pri vsem skupaj je, da je kriticizem dejansko razdiralen v vseh pogledih. Pa kritika? Je smiselna? Ja, absolutno! Na konstruktiven način. Brez diskreditacije in razvrednotenja zamisli ter idej.
Kaj me je spodbudilo, da pišem o tej zahtevni temi? Volitve. Za večino nekaj, kar nas prisili, da v obupu obrnemo oči k nebu in izklopimo TV in računalnik. Torej, spet vstopamo v vrtiljak, ki se mu reče predvolilni čas. Kombinacija velikanskih obljub volivcem in kriticistična ‘obmetavanja’ nasprotnikov – dve skrajnosti, ki imata za namen polarizirati in deliti. In seveda vzpostavljati napetost med našimi in vašimi. Večja ko je napetost, večja verjetnost je, da bomo šli volit – seveda predvsem proti nasprotniku. Ne za dobro neke ideje ali rešitve. In tisto, kar je najbolj nenavadno – to smo gladko sprejeli in takšni kulturi (ne)dialoga ne nasprotujemo. Sprejemamo kriticizem v vseh odtenkih sive, pa čeprav se nam vse skupaj upira.
V resnici pa bi volitve morale biti nekaj prazničnega. Nekaj, na kar bi morali biti ponosni in se tega srčno veseliti. Se mi meša od vročine? Upam, da ne. Zakaj torej veselje? Ker je to čas, ko se odločamo o naši prihodnosti in razvoju. Ko imamo možnost izbrati pot, po kateri bomo hodili mi in posledično prihodnji rodovi. Izbrati smer, v katero bomo usmerili našo skupno barko. Kako torej do pozitivnega duha, optimizma in predvsem ponosa, da se lahko sami odločamo o lastni usodi? Bi sprememba volilnega sistema to spremenila?
Mene pri volitvah ne moti volilni sistem. Upira se mi nespoštljivost, agresija, podtikanja, lažne obljube, nesramnost in nekakšen neskončni kriticizem, ki se je potihoma zavlekel v vse pore družbe. Ne motijo me politiki, temveč nespoštovanje človeka. Nespoštovanje drugačnih pogledov in prepričanj. Včasih se mi zdi, kot bi mi to nespoštovanje razvrednotilo, ukradlo možnost veselja in ponosa, da lahko prispevam s svojo izbiro majhen kamenček v mozaiku skupnega življenja. Zato sem prepričan, da spremembe ne bodo dosegli politiki, niti pravniki s spremembo sistema. Lahko jo dosežemo samo mi, ki odločamo. S tem, da ne podpiramo tistih, ki namerno ustvarjajo konflikte, in jim je medsebojno spoštovanje španska vas. In čez čas nihče niti pomislil ne bo, da bi svojo politično popularnost gradil na napadih in diskreditaciji, pa čeprav bo šlo še za tako nenavadne pobude.