Tudi letos smo se udeležili festivala nevladnih organizacij LUPA. Pisana paleta različnih društev, zavodov in civilnih pobud. Snemali smo izjave in pripravljali kratke vsebinske prispevke. Tako smo pred veliko črno kamero povabili predstavnike različnih organizacij, jim v roke dali težak brezžični mikrofon in jih povabili, da predstavijo pomen delovanja svoje organizacije. Izjemna izkušnja. Po eni strani zelo zabavno – grizli so se nohti, stiskale pesti in ustnice, tresel se je glas … Po drugi strani pa so, kljub napetosti, tremi, pogosto tudi strahu, ki bi ga skorajda lahko prijel, predstavniki prihajali in prihajali in pogumno predstavljali svoje zgodbe. Vredno vsega spoštovanja. Večinoma je šlo za predstavnike organizacij, ki prispevajo h kvaliteti življenja – okolje, sociala, pravice, zdravje, kultura. In večinoma so to ljudje, ki niso plačani za to, kar počnejo.
Opazili pa smo, da je za organizacije zelo velik izziv, kako na razumljiv način pojasniti namen določenega projekta. Predvsem pa, kako širši skupnosti predstaviti smiselnost njihovega delovanja in vrednote, zaradi katerih bi jih ta ista skupnost podprla in jih integrirala v širše družbeno življenje. Nenavadno. Splošen občutek je tudi, da so nekatere nevladne organizacije s svojimi idejami in vrednotami še vedno odmaknjene od vsakodnevnega življenja. Delujejo in živijo v določenem družbenem krogu in so s tem nekako kar zadovoljne. Kar pa je lahko velika škoda, saj bi lahko s svojimi pogledi in vrednotami konkretneje vstopale v družbo in jo še veliko bolj bogatile kot sedaj. Še vedno vidim veliko potrebo po opolnomočenju nevladnih organizacij, da bi lahko bolj enakovredno sodelovale pri spreminjanju družbe.
Kar pa me je zelo navdušilo, pa je živost, kreativnost in dobronamernost. Tega pa je v nevladnih organizacijah res veliko. Pristna in iskrena želja po pozitivnih spremembah. In veliko energije za uresničevanje le tega. Demokracija se, med drugim, meri tudi po moči in ‘prisotnosti’ nevladnih organizacij v družbenem sistemu. V Sloveniji sicer prisegamo na demokracijo, a vseeno nisem preveč prepričan, da se naša družba sploh zaveda, kakšen velikanski potencial imamo v nevladnih organizacijah. Koliko imamo v Sloveniji ljudi dobre volje, ki so pripravljeni iti v akcijo, da družbo naredimo boljšo in po meri človeka, ne pa kapitala. Iskreno iskreno upam, da bo ekipa Mira Cerarja tudi sedaj, ko je prevzela vajeti družbe, še vedno krepila pomen civilnih gibanj in nevladnih organizacij in jih upoštevala pri vodenju države, kot je to zagovarjala pred volitvami.
Ta uredniška misel naj bo predvsem spodbuda za nevladne organizacije, da delujejo še glasneje in bolj odločno. Po drugi strani pa morda motivacija za vse druge dele družbe, da prisluhnejo rešitvam, ki morda že obstajajo znotraj naše skupnosti. Ni vse, kar prihaja iz širnega sveta, primerno tudi za naše okolje. V Sloveniji imamo namreč kar nekaj sposobnih posameznikov in gibanj.