kako ustavit svetovno prehrambeno industrijo pri postavljanju minornih cen za hrano, ki naj bi bila “enaka” lokalni, ki je največkrat dražja. ker je večini ljudi nelogično in nesprejemljivo, da ja par jabolk (vsakodnevno “brezvezno” sadje), ki ga jih kmet pripeljal iz svoje 5km oddaljene farme dražje kot 1kos ananasa (eksotično sadje) iz drugega konca sveta.

mislim, da večina lokalnih pridelovalcev in proizvajalcev v sloveniji tudi nima tako širokega obsega kmetij kot je to v nekaterih večjih državah. zarad majhnosti trga in še do nedavnega precejšni zaprtosti izvažanja, razen morda parih pridelovalcev olivnega olja. ampak vseeno lokalno kmetovanje ni nekaj s čimer bi lahko slovenski kmet ustvaril večjo korporacijo, ki bi bolj modernizirala (kar se pač da modernizirati), povečala svoj obseg, izvažala morda tudi v tujino in bila bolj neodvisna kot če si mali kmet odvisen od sobotnega prometa na tržnici… na ta način menim, da bi se izboljšala ekonomija obsega (manjši stroški na enoto proizvoda in posledično nižja cena za kupca) in postala tudi za nas lokalna hrana cenejša.

je pa res, da veliko ljudi finančno ne zmore kupovat lokalne hrane in hvala Bogu, da obstajajo diskontne tuje verige za tašne primere.

ozavščenost glede zdravega načina življenja se mi zdi sicer veliko boljša kot kadarkoli prej (internet, zeleno življenje na vse mogoče načine se propagira povsod) ampak ni toliko poudarka na prav lokalni prehrani in njenih pozitivnih učinkih na ljudi:
– izgubi manj hranil, ker je čas med kupcem (uživanjem) in pridelovalcem (nabiranjem) krajši – čeprav v času globalizacije niti ne več nujno:)
– razumevanje, da je lokalna hrana za človeka rojenega v tem okolju najbolj primerna za njegov biološki razvoj in obstoj – čist fiziološko gledano. seveda kot osnovna prehrana. ni nujno, da samo lokalno ješ.
– in pa kulturen vidik.

vse več ljudi najema obdelovalne površine (pri koseškem bajerju/pst) so ravno letos oddali. tam čez vikend ko je lepo vreme hitro najdete družine, ki štihajo, sadijo, uživajo…

Fino bi bilo izpostaviti pomembnost uživanja sezonske hrane (kar gre pri nas z roko v roki z lokalno).

Mene bi zanimalo slediti pridelku od semena do prodaje – kaj vse je potrebno, da hrano dobimo na mizo (mislim, da je večina že popolnoma odtujena od tega, kaj hrana sploh je). Lahko bi na eni kmetiji sledili enemu semenu in delu na njem.

In pa kateri pridelki so v katerih letnih časih dobri za kakšno počutje (npr. kislo zelje pospešuje čiščenje prebavil, krepi imunski sistem, pa še marsikaj drugega) – zdrava hrana kot preventiva in kurativa. S tem znanjem bi verjetno marsikdo segel po lokalni ekološki hrani.

Pa še dostopnost take hrane – marsikdo ne ve, kam se obrniti, da bo res dobil kakovosten lokalni ekološki pridelek.

Tako bo tudi denar ostajal v Sloveniji in bo krožil doma, ne pa da se odtaka v tujino!

Dajmo nezaposlenim stare zapuščene kmetije, namesto, da se igramo BigBrotherje in podobne budalaštine!
Saj lahko vseeno snemata kako iz nič narediti eko kmetijo in kako v mestih saditi sadno drevje, ki ga bo lahko vsak »rabutal«.
Vsaj na peš conah kjer ni onesnaženja.