V obdobju med vrhunci alpinističnih uspehov se je Tomaž rad odzval tudi mojemu povabilu in nas obiskal.
Dobro se spominjam, da so ljudje do zadnjega kotička napolniki veliko dvorano v Notranjih Goricah v Občini Brezovica, saj je bil Tomaž vedno zanimiv gost za vse generacije in še zlasti za mlade.

Na preprost in vsem razumljiv način je znal skozi bogate življenjske izkušnje predstaviti tako odvisnost človeka od Stvarstva kot tudi nujnost aktivnega sodelovanja vsakega človeka v načrtu Stvarstva.
Od Tomaževem prehodu v novo življenje, sem se torej spomnil tudi njegovega povabila, da vsak človek odkriva in vedno naprej razvija lastne talente tako, da to koristi tudiu celotni družbi.

Torej mi tudi zaradi njegovih tovrstnih srečanj ostaja v trajnem lepem spominu.

Njegovim pa želim obilo miru in voščim iskreno sožalje.

Dobro se spominjam, da so ljudje do zadnjega kotička napolniki veliko dvorano v Notranjih Goricah v Občini Brezovica, saj je bil Tomaž vedno zanimiv gost za vse generacije in še zlasti za mlade.

Na preprost in vsem razumljiv način je znal skori bogate življenjske izkušnje predstaviti tako odvisnost človeka od Stvarstva kot tudi nujnost aktivnega sodelovanja vsakega človeka v načrtu Stvarstva.

Od Tomaževem prehodu v novo življenje, sem se torej spomnil tudi njegovega povabila, da vsak človek odkriva in vedno naprej razvija lastne talente tako, da to koristi tudiu celotni družbi.

Torej mi tudi zaradi njegovih tovrstnih srečanj ostaja v trajnem lepem spominu.

Njegovim pa želim obilo miru in voščim iskreno spoožalje.

Najpomembnejše je, da sebi, drugim in okolju ne škodujemo in da torej tisto kar je za nas dobro, koristi tudi bližnjim ter okolju. Le tako se množi dobro in to dobro plemeniti tudi širšo skupnost. Najprej vsako družino in vsako soseščino.

Na ta način nam življenje da vsem veliko več, kot si nekako zaslužimo in zato podoživljamo lepote raja lahko že na tem svetu. Ustvarili smo mir in sožitje, kar je dobra popotnica in lep zgled tudi za naše zanamce. Prav tako je to tudi velika garancija, da bomo lahko primerno preživeli do lastne narave smrti.

Smrt je torej manj strašna, če nam uspe odgovorno opraviti glavno življensko poslanstvo. Ne le prenesti od naših prednikov nam zaupano na prihodnje rodove, pač pa to tudi oplemenititi in obvarovati pred uničujočimi dejavniki, ki na mnoge načine uničujejo človeka in družbo.

Tudi zaradi zgoraj zapisanega so med nami različne soseščine. Bog daj, da bi jih bilo čim več po zgledu Prešernove Zdravljice …. ne vrag, le sosed naj bo mejak!….

Le tako bo življenje vseh bolj naravno.in naša domovina bolj zdrava za vse.

Smrt ne izbira, vse pobira, kar rodi se v beli dan.

Smrt enega, kruh drugega….

LPD

V delavnico sem tvojo zrl,
ki bitij si rodil brez broja!
Skrivnostno snuje roka tvoja:
nikjer je stalne ni stvari,
a prah noben se ne zgubi.
V delavnico sem tvojo zrl,
in videl vedno sem vrtenje,
prelivajoče se življenje,
prerojevanje,prenavljanje,
iz bitja v bitje presnavljanje,
a smrti nisem vzrl nikjer!
Brezumni svet plakaje toži,
ko pade cvet dihteči roži,
ko iz med dragih mu kater
duha okove v grob položi,
češ: rodni brat mu je umrl!
In — smrti ni!
V delavnico sem božjo zrl,
tam prestvarjanje,
a smrti nisem vzrl!…

Simon Gregorčič