Človek je v sodobnem tempu življenja vse bolj  odmaknjen od narave, kot da je sam sebi zadosten. Pa vendar se lahko  v tistih  redkih  trenutkih,  ko si vzame  čas  za  doživljanje narave,  se globoko v njem lahko porodi notranja slutnja  ali celo  zaznava soutripanja drugačnega življenja,  ki  ustvarja celovito  podobo bivanja. Živost tega utripajočega  življenja mnogi  poimenujejo devski svet. Mnoge kulture in religije  so pripisovale  ta  bitja naravnih sil,  inteligence  materije.  V preteklosti  je  človek bolj tesno sodeloval  s  temi  bitji, živel  v  skladu  z njimi.  Postopoma  pa  so  civilizacijski dosežki zasukali njegovo pozornost stran od te naravne  plati življenja.  Tako je pretanjeni dih z naravnimi bitji  prekril prah  strogo  racionalnega pristopa in načina  življenja.  Pa vendar  se človek kot notranje bitje vse bolj zaveda  celovitosti  življenja,  ki se ne omejuje le  na  zaznavanje  preko petih  čutil,  temveč  odpira možnosti  za  nove  poglede  na življenje  –  z  zaznavanjem subtilnejših plasti,  ki  pa  so razumu nedostopne.

Ljudsko  izročilo, pripovedke, pravljice opisujejo  deve varuhe pokrajin. Religiozni viri opisujejo krilate angele, ki prinašajo  besedo pomiritve, tudi razodetja. Umetnikom se  ta bitja razodevajo kot muze, ki nenehno dajejo navdih, inspiracijo za delo. Mnogi so jih tudi upodabljali.

In  kaj  pomeni izraz deva? Sam  izraz  je  sanskrtskega izvora  (staroindijski  sveti  jezik)  in  pomeni   blesteče, sijoče, nebeško bitje. V hinduizmu predstavljajo deve celotno nevidno  življenje.  V krščanstvu lahko  najdemo  povezavo  z angelom,  ki nastopa v vlogi božjega sla ali  angela  varuha. Tomaž  Akvinski je zapisal: Bog je prvi, angeli pa  so  drugi vzrok vidnega sveta.

Deve so bitja, ki gradijo svet, predstavljajo inteligenco  materije.  Človek dojema svet z razumom,  ki  sintetizira vtise,  jih uredi in opredeli, deve pa naj bi  dojemale  svet preko čutenja. Tako kot človek nenehno širi stanje zavedanja, poglablja  uvid v življenje, tako deva razvija  občutenje  in notranji  sluh  za pretanjene vibracije,  katerim  sledi  pri gradnji  oblik. Knjiga stihov iz Dzyan (avtorice  Helene  Petrovne Blavatsky), na primer, govori o devah kot o  bleščečih sinovih, ki iz ne-oblike delajo obliko tako, da sledijo duhovnim  ukazom. Deve naj bi za razliko od človeka “videle  zvoke in slišale barve”. Vsi ti opisi, ki govorijo o naravi dev  in človeka,  govorijo  o komplementarnosti,  dopolnjevanju  obeh linij  razvoja, saj naj bi tudi deve imele svojo  evolucijsko pot.  Zato  si ju lahko predstavljamo kot  dve  plati  istega kovanca, saj tvorita kompleksno celoto in sta tesno prepleteni.

Deve  so  bitja inteligence, ki oživljajo substanco  in  tako določajo  temeljne  pogoje  življenja.  Njihova  ureditev  je hierarhična. Tako se deve delijo glede na pretanjeno  sposobnost  prisluhnjenja  impulzom,  ki  težijo  k  manifestaciji. Hierarhičnost  dev  lahko  razumemo  kot  notranjo  skladnost oziroma  naravno delovanje dev glede na nalogo, ki jo  opravljajo.  Tako so deve lahko prenašalci besede  (impulz  posredujejo nižjim devam), graditelji oblik ali njihovi  gradniki. Deve  omogočajo  vez  med impulzom, ki  postopoma  preko  teh skupin dev sestopa vse nižje in vse bližje manifestaciji,  in nastankom neke oblike.

Notranjemu  vidu oziroma subjektivni zaznavi,  se  lahko deve pokažejo kot večji ali manjši svetlobni vrtinci v obliki spiral.

Obstajajo  različne skupine dev, ki na  svoj  specifičen način kot ljubeča mati skrbijo za življenje. Pogosto opisujejo zdravilne deve ali angele, ki skrbijo za zdravje in  pomagajo  pri  procesu zdravljenja. Mnogi  zapisi  omenjajo  tudi angela  varuha, ki svari človeka pred nevarnostmi in  ga  varuje.  So pa tudi deve, ki se ne tičejo le človeka kot  posameznika, temveč kot mogočni varuhi skrbijo za cele pokrajine. Obstajala naj bi tudi posebna skupina dev naravnih pojavov  – vetra,  bliska, groma, strele,… Paracelzus, učenjak iz  16. stoletja,  je omenjal deve zraka – silfe, deve vode –  nimfe, deve ognja – salamandre in deve zemlje – pritlikavce, gnome.

Pravijo, da lahko z devami vsakdo vzpostavi stik, vendar mora  biti na to posebej naravnan. Prvi pogoj  je  umirjenost fizičnega  telesa,  duševnosti in razuma. Potrebno  je  torej doseči stanje notranjega miru, ki utiša siceršnjo  pozunanjeno aktivnost.  Nato je pomembna srčna naravnava – da  smo  srčno odprti, iskreni in spoštljivi do dev. Iz srca se začne prelivati notranja magnetičnost in preko nje stkemo vez z  devami. Pri  tem moramo biti zbrani, jasnih misli in čistega  namena, mirni,  ne  zaletavi,  pa  tudi  ne  preveč  grabežljivi   do izkušnje.  Naš  razum  namreč pogosto  hlasta  po  nenavadnih odkritjih  in je nagnjen k temu, da subjektivni vtis omeji  v miselno predstavo.

Deve nas pravzaprav učijo pravilne povezave med srcem in razumom,  kar  pa  je  tudi  pogoj  za  bolj  izpolnjeno   in harmonično življenje.

Naj  to razmišljanje o devah sklenemo z mislijo,  da  je življenje morda precej bogatejše, kot se zdi na prvi  pogled, če poskušamo nanj zreti tudi kako drugače, kot le s fizičnimi očmi. Lahko se vam razodene nek nov svet, ki je tako daleč, a hkrati tako blizu.   

DEVE OGNJA

Ste  se kdaj vprašali, zakaj tako radi zremo v  ogenj  v toplih  poletnih večerih, ob kresu? Nekateri pravijo, da  nas privlači notranje življenje ognja, katerega žar razplamtevajo bitja, imenovana deve ognja ali salamandri, serafi. Ti  predstavljajo  esenco ognjenih pojavov in so  živa  manifestacija ognja.  Ta ognjena bitja lahko zaznamo v bližini žarenja,  pa naj si bo to plamen sveče, kadila, tabornega ognja,  domačega ognjišča ali plavža. Jasnovidnemu očesu se pokažejo kot bitja oranžne,  rdeče, rumene ali vijolične barve. Vijejo se  okoli ognjenega žara, ga razplamtevajo, dokler je to potrebno, nato pa  se tiho umaknejo in čakajo na ponoven  impulz.  Življenje ognja pa, kot bi bilo sestavljeno iz iskric in trzljajev,  ki dajo  videz  svetlobe  in so  rezultat   dejavnosti  ognjenih bitij.

Serafi ali serafini so devska bitja, pogosto opisana kot ognjene  krilate  živali (npr. kača, zmaj). Beseda  seraf  je hebrejskega izvora in pomeni goreči. Samo ime v izvirniku  že nakazuje   lastnosti   serafov,  kot  so,  na   primer:   moč očiščevanja, moč preganjanja teme (v dobesednem in prenesenem pomenu), nenehno se gibajoča kipeča gorečnost… V teh  lastnostih je skrita njihova izjemna moč.

Simbolno ogenj predstavlja razsvetljevalni element – kot podaljšek svetlobe. Je pa tudi simbol očiščevanja in prerojevanja  s svetlobo, resnico, razumevanjem. Tako kot iz rude  v plavžu nastaja plemenita kovina, tako se človek ob prežemanju s  subtilnim  notranjim ognjem  njegovega  večnega  duhovnega jedra spreminja, preobraža, postaja bolj plemenit.

DEVE VODA

Devsko življenje voda je zelo pestro. Spomnimo se lahko mnogih pravljic o vodnih vilah, morskih deklicah, povodnih možeh. Mnoga ljudstva častijo vodo: potoke, slapove, reke, jezera, studence, izvire. Vodo so doživljali kot živo bitje z magičnimi lastnostmi. Vodnjaki, izviri vode so bili kraji veselja, oaze v puščavah pa središča miru in vitalnosti. Živost voda je že od nekdaj spodbujala prepričanje o njenem skrivnem življenju. Bučanje in šumenje v kraških jamskih jezerih naj bi povzročala skrivnostna nadnaravna bitja, ki so se nekaterim ljudem tudi prikazala. Valvasor omenja, da so povodni možje prebivali v Ljubljanici in se večkrat prikazali ribičem in čolnarjem, ti pa so jih opisovali kot luskasta zelena bitja s plavalno kožico med prsti in z dolgimi algastimi lasmi. Tudi mornarji so pripovedovali o milem petju morskih deklic, ki so jih vabile k sebi. 

Sicer pa je voda vir življenja, simbol  večnosti. Je sredstvo očiščevanja, preporoda, hkrati pa ima zdravilno in pomlajevalno moč. Povezujemo jo tud
i z nenehno spreminjajočimi se tokovi naših čustev in želja, ki tečejo skozi naša življenja. Včasih so ti tokovi čisti in njihova moč zmerna, včasih pa so to lahko pravi hudourniki, ki ugrabijo našo pozornost in nas zavrtinčijo. Podvodni svet je lahko tudi simbol podzavesti oziroma nezavednega, nepredvidljivega. Stoječa voda izgubi lastnost očiščevanja, kalna voda lahko predstavlja posvetne želje, zmrznjena voda pa izgubi poživljajočo lastnost. 

Vode lahko razdvajajo – ločijo pokrajino na dva bregova, ali pa s svojim tokom povezujejo različne pokrajine. Če se srčno uglasimo z devo neke reke, se prek tega stika lahko povežemo z vodovjem celotnega planeta. 

Posebno doživetje nam ponuja tudi slap ali kak izvir vode. Lahko nas prevzameta živost in moč slapu in v naše bioenergijsko telo vdahne toliko svežine, da se odpremo in ‘zadihamo s polnimi pljuči’. Občutja, ki jih tak energetski tok vzbudi, so lahko zelo globoka: začutimo lahko polnost in lepoto življenja, povezanost z naravo; v tej mogočnosti se kot milni mehurčki razblinijo skrbi in problemi, zazdijo se majhni in lahko premagljivi. 

Skrivno moč  slapu so poznali tudi različni misleci in modreci sveta. Pogosto so se ob slapovih posvečali razmišljanju, poglabljanju ali meditiranju, včasih pa so se postavili pod padajočo vodo in se tako energijsko očistili in napolnili.

Zanimivo je, da oblika samega slapu ostaja enaka, čeprav se mnoštvo kapljic, ki oblikujejo slap, nenehno izmenjuje, spreminja. Kapljice vode pritečejo, zablestijo v sončni svetlobi, se razpršijo v globino in nadaljujejo svojo pot in se izlijejo v reko. Če se poglobimo v dinamiko slapu, se nam lahko razodene ena od skrivnosti življenja. Ta, da je življenje nenehen razvoj, nenehno spreminjanje, ki je v službi izražanja neskončnih možnosti, skritega bogastva notranje polnine. V sebi lahko začutimo, kaj pomeni misel grškega filozofa Heraklita, da vse teče in da v isti reki nikoli ne teče ista voda. Tako smo tudi mi v nenehnem toku spreminjanja in rasti, in tako notranje svobodni.

DEVE ZRAKA

Gotovo  ste se kdaj čudili umetelnemu vrtinčenju  suhega listja v vetru. Ali se morda v mislih zahvalili vetru, ki  je odgnal  grozeče  oblake in vas tako obvaroval  pred  nevihto. Bajke pripovedujejo, da veter podi pred seboj vešče in  coprnice, ki v oblakih delajo točo. Vetrovi naj bi bili možje, ki nosijo dolge plašče, s katerimi letajo in s kriljenjem delajo sapo.

Deve vetra, viharjev, zračnih vrtincev so bitja  narave, ki sodijo k devam naravnih pojavov. Mnoga ljudstva  verujejo, da  je  veter velik božji dar in če ga ne bi bilo, bi  se  od zemlje  do neba razpredala pajčevina, ki bi onemogočala  svobodno gibanje.

Včasih  veter komaj slišno šepeta, drugič spet  zamolklo doni.  Te  glasove  so si ljudje razlagali  kot  čarobno  moč demonov. Ena od ljudskih razlag nastanka vetra govori, da  se veter porodi, kadar se med seboj pretepajo bitja zraka.

Element  zraka je tesno povezan z vetrom,  dihom.  Predstavlja  subtilni vmesni svet med nebom in zemljo. Ne  vidimo ga, a vendar je. Zato je zrak pogosto simbol nevidnega duhovnega  življenja,  lahnosti,  svobode.  Predstavlja  pretanjen duhovni  svet.  Svet, ki je vzrok pojavnemu, in ki  po  svoji subtilnosti presega naše zaznave s fizičnimi čutili, a ga  je vendarle  moč  spoznavati.

Ko dihamo, vpijamo moč zraka. Dih oziroma duh je  tisti, ki nas oživlja in nam daje življenjsko moč.

DEVE POKRAJIN IN ENERGETSKIH CENTROV

Ste morda kje v naravi začutili poseben mir, spokojnost, harmonijo?  Drugje  pa  v navidez  podobnem  okolju  tesnobo, neprijetnost? Kje je razlog za to? Bitja narave – deve  oblikujejo  življenje  določenega okoliša, dajejo  mu  specifičen izraz,  noto,  ki  jo občutimo kot  prijetno  ali  neprijetno vzdušje in je izraz mnogoterega in pestrega devskega življenja.

Življenje  nekega področja, poleg manjših dev,  zaobjema veliki  deva, ki je skrbnik in varuh tega področja.  Spada  k veliki skupini dev, ki ji pravimo varuhi pokrajin in energetskih  centrov. Ti deve skrbijo za širšo  pokrajino,  gozdove, ravnike  in  vode. V njihovo skupino dev  sodijo  tudi  deve mest,  svetišč, domov, pa tudi deve magnetnih  in  zdravilnih točk,  ki  ohranjajo in magnetizirajo  določena  področja  na našem  planetu. Med njimi so tudi tista, ki naj  še  ostanejo nedostopna ljudem, zavita v tančico skrivnostnosti.

Zdravilne moči nekega področja nakazujejo na  prisotnost zdravilnih dev, ki pomagajo pri pospeševanju procesa ozdravljenja.  Nekateri  kraji so znani po  terapevtski  moči  zoper revmo,  drugi  pri očesnih boleznih, ipd.  Pogosto  zdravilna voda  po  kemijski  analizi nima posebnih  elementov,  ki  bi kakorkoli  učinkovali na zdravje, pa vendar so  njeni  učinki lahko zelo konkretni, včasih celo fascinantni. Zasluga naj bi šla ravno zdravilnim devam.

Na  skici  je Sveti studenec v St. Brewardu, ki  naj  bi zdravil bolezni oči. Na pričujoči fotografiji pa je  sedmerni vodnjak  Sedem  izvirov v Bisleyu,  Gloucestershire. Nikoli, tudi v času dolgega sušnega obdobja ti izviri niso presahnili. Skrivnost je v devi tega vodnjaka, ki kot mati  skrbno ohranja njegovo živost.

ZDRAVILNI DEVE

O rastlinah in njihovem vplivu na zdravje smo že pisali. Tokrat pa bi malo bolj natančno opisali vlogo posebne skupine dev, imenovanih zdravilni angeli.

Dandanes smo priča velikemu številu zdraviteljev, bioenergetikov, terapevtov, ki želijo pomagati človeku, mu olajšati bolečine in odpraviti nadležne bolezni. Marsikdo lahko v sebi odkrije dar zdravljenja, a vendar to ni dovolj. To notranjo moč je potrebno razvijati. Poleg tega je potrebno znanje, da človek ve, kaj počne in kakšen učinek lahko pričakuje. Najpomembnejši pa je nesebičen motiv – čisto srce in odprt um.

Po ezoteričnih virih so pri slehernem zdravljenju, naj se zdravitelj tega zaveda ali ne, prisotni tako imenovani zdravilni angeli. Gre za deve, ki naj bi že s svojo prisotnostjo pomagali pri zdravljenju. Zadržujejo se v bližini zdravilišč in bolnišnic ter navdihujejo zdravitelje pri njihovem delu. Zdravitelj pa se lahko pred samim zdravljenjem zavestno poveže z zdravilnimi devami, jih meditativno naravnan povabi k sodelovanju in tudi tekom zdravljenja ves čas sodeluje z njimi. Tako zdravitelj dela z zelo pretanjenimi energijami, kjer je le čist posrednik, prek katerega se zdravilne energije prevajajo. Hkrati pa z natančnim energijskim delom usmerja zdravilne angele.

Pomembno je, da zdravitelj ugotovi vzrok nastalih težav, ki se kot posledica neravnovesja kažejo v fizičnem telesu. Vzroki so ponavadi precej globlji, kot si radi predstavljamo. Lahko gre za zelo zakoreninjene vzorce čustvovanja, mišljenja, ki so vzrok notranjim napetostim in se sčasoma lahko začnejo zrcaliti na fizično raven. Po nekaterih pričevanjih je zdravitelj, ki lahko vzpostavi stik z zdravilnimi devami, z njihovo pomočjo sposoben odpraviti najglobljo korenino bolezni.

Zdravilni deve ne sodelujejo le pri procesu osnovnega zdravljenja, temveč  tudi pri nadaljnih fazah celjenja, obnavljanja ter vitalizacije. V avrično polje človeka dovajajo tisto, kar je potrebno, odvisno pač od faze zdravljenja. Tako se tudi skozi tovrstno
delo kaže nujnost in smiselnost sodelovanja z kraljestvom dev.

SKRIVNOSTNI CVET – ROŽA MOGOTA

Globina življenja se nam razodeva, ko v sebi začnemo prepoznavati notranji ritem, notranji utrip življenja, ko se v nas prebuja žar notranjega sonca. Skrivni nauki govorijo o ognjenem bitju luči in ljubezni, ki navdihuje in spodbuja popotnika na duhovni poti. Imenujejo ga sončni angel.

Gotovo nas je življenje že kdaj presenetilo s kakšno situacijo, problemom ali izzivom, ki mu ne bi bili kos, če ne bi v najbolj kritičnem trenutku “iz neba” potegnili moč in vztrajno iskali rešitev naprej. Ali pa smo pri kakšni pomembni odločitvi prisluhnili “glasu iz notranjosti”, pa čeprav nismo natančno vedeli, kakšne posledice bo ta odločitev prinesla – šele kasneje nam je življenje samo potrdilo, da je bila odločitev prava. Se kdaj za hip ustavimo in pomislimo: kaj nas nenehno žene naprej, v iskanje lastnih potencialov, kaj nas navdihuje?

To je človekov notranji jaz, duša, neumrljivi brat, tihi spremljevalec, ki prebiva v skrivnostnem cvetu. Zelo pogosto omenjajo lotosov cvet z biserom na sredi. Belina lotosa simbolizira čistost, njegovi cvetni lističi pa skrivajo zaklad – srčiko cveta, biser. Ta notranji cvet se postopoma razpira, ko duhovno zorimo. Oživlja in razžareva ga deva – sončni angel. Deva, ki s svojo mogočnostjo pretrese. Deva, ki s svojim ognjenim žarom prekrije drobne skrbi osebnosti in ji pokaže višji namen bivanja. Z izkušnjo njegove globine zremo v svet drugačni.

Skrivnostni svet dev

Članki |