Večkrat slišimo in rečemo: “sedaj pa spravimo to iz teorije v prakso” oz. “Saj to že vem, samo narediti še moram”. Prehod iz teorije v prakso zgleda težak, včasih tudi nedosegljiv. Zakaj? Kot prvo, za prehod iz teorije v prakso je potrebno delo oz. vložek energije. Tega večkrat nismo pripravljeni oz. upamo, da bomo s svojimi idejami tako navdušili druge, da bodo vse naredili ostali, medtem, ko smo mi pač prispevali izjemno idejo. Kot drugo je potrebno zavedanje, da je idejo potrebno razumeti in jo prizemljiti tudi v naših lastnih glavah. Ni dovolj, da dobimo idejo npr. da bi vsak dan meditiralo 30% Slovencev. To idejo je potem potrebno razdelati “projektno” in zanjo postaviti strukture (po možnosti merljive), da se lahko začne konkretno uresničevati. Kot zadnje (morda najpomembnejše) pa je, da smo s srcem pri ideji. Da idejo ponotranjimo, doživimo in izkusimo znotraj nas samih. Da idejo živimo in jo žarimo navzven, s svojimi besedami, dejanji in s svojo osebnostno držo. To je tisto kar naredi resnično spremembo. Ko idejo, izkušnjo dojamemo in jo potem tudi živimo. Takšna ideja nima druge možnosti, kot da se prej ali slej uresniči v zunanjem svetu.