Pred kratkim sem srečal znanca, ki živi nedaleč stran in beseda je nanesla na medsosedske odnose. Mesto, blok, stanovanje … Veliko nas živi v takšnem okolju. Veliko ljudi, veliko možnosti. Vendar… Znanec  je bil jezen na zaprte trgovine, saj mu je zmanjkalo sladkorja. Pa sosedje? V resnici niti ne ve, kdo živi v sosednjih stanovanjih. In jih tudi ne bi vznemirjal s takšno malenkostjo. Zagotovo ne bi bili veseli, če jim v nedeljo popoldan neznani sosed zvoni na vratih. Kako značilno. Zadnje čase večkrat opažam takšno negotovost ali celo ogroženost. Vem, ne smem prehitro sklepati, saj je marsikdo morda bolj integriran v kakšnem drugem okolju, v službeno okolje, a kljub temu.

Morda je v ozadju introvertnosti res tudi nekakšna naša kulturna značilnost in pregovorna zadržanost, a sam ne verjamem preveč v to. Ko človek potuje po tujih deželah, lahko sreča veliko Slovencev in običajno ne veljamo ravno za vase zaprte, nekomunikativne, nekooperativne in izolirane. Potenciali torej so. A tako, kot pri mnogih drugih stvareh, se tudi tukaj samo ne bo nič premaknilo. Prepričan sem, da je sodelovanje področje, ki potrebuje več pozornosti, nege in orodij za razvoj. Tako kot že nekaj let poteka proces informiranja in ozaveščanja o pomenu varčevanja (čeprav je to bolj podobno strašenju, kot pa ozaveščanju), bi morali sistematično posvetiti pozornost sodelovanju. Pa nimam v mislih računalniških platform. Tudi dobrodelnih akcij ne. Temveč tisto naravno odprto sodelovanje med ljudmi, ki ponekod na podeželju še vedno živi. Zakaj ne bi tudi v mestih? Na mikro ravni bi to lahko marsikaj spremenilo. Morda bi potem tudi mesta postala bolj človeku prijazna okolja, kjer ne bi bilo razloga, da se kdor koli v njem počuti odtujenega ali celo osamljenega.

Ob vseh, že uveljavljenih vrednotah, kot so ustvarjalnost, ekonomičnost, informiranost, učinkovitost ipd., ostajajo prezrte ključne vrednote – sodelovanje, soustvarjanje, sobivanje. Razvoja ne bo brez tesnega sodelovanja s soljudmi. Brez pretočnosti in delitve znanja, izkušenj in dobrin ne bo napredka, ki bi bil dostojna zamenjava za iztrošeni in zastareli kapitalistični model družbe

Kam po sladkor, ko ga zmanjka?

Uredniška misel | 0 Comments

Za komentiranje lahko uporabljate naslednje HTML oznake: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>