Konec koledarskega leta doživljamo kot nekakšno prelomnico, ki končuje staro in odpira novo. Zato je to primeren čas, da se spomnimo preteklega obdobja, obenem pa je tudi čas za snovanje novih izzivov za prihodnost. A ker je človek razumsko bitje, je naše videnje preteklosti in trenutne realnosti pogosto pogojeno s tem, kako si dogodke razlagamo. Saj poznate tisto – napol polna ali napol prazna čaša. Od interpretacije preteklih izkušenj ter pričakovanj za prihodnost, je zelo odvisno doživljanje tega, kar se nam dogaja sedaj. Na osnovi vsega naštetega si namreč zgradimo predstavo o sebi in drugih. Zanimiv krog, ki lahko predstavlja spiralo navzgor ali navzdol. A da bo vse skupaj še bolj zapleteno, je tudi to videnje sebe in drugih pogosto predstava sedanjosti. Kot bi živeli v nekakšnem zgrajenem, namišljenem svetu.
Da ne bo pomote, to pisanje ni namenjeno ustvarjanju zmede. Želim opozoriti na sedanjost. Pravo sedanjost. Tukaj. Zdaj. Ko beremo te vrstice. Samo ta trenutek je res pravi in resničen. Vse ostalo so projekcije razuma, interpretacije, ki bolj ali manj verodostojno opisujejo neko drugo realnost. Vsekakor so ti spomini in predvidevanja potrebni za izgradnjo samopodobe, pa tudi za usmerjanje lastnega življenja. A prav je, da se zavedamo, da ta druga realnost živi le v naših predstavah. In pogosto nima kaj dosti skupnega z nami, s takšnim, kot smo v tem trenutku.
In zdaj nazaj k prehodu v novo leto. Kaj ima vse to opraviti z njim? Gre za čas, ko gledamo nazaj, še bolj pa zremo naprej. In v mislih gradimo naš jutri. Začrtamo si pot, zastavimo cilje. Nato usmerimo barko svojega življenja v začrtano smer. A pozor glede načrtov in pričakovanih rezultatov. Zakaj? Življenje je preveč dragoceno, da bi si začrtovali nekakšne enoletne projektne načrte. In če je usmerjenost na cilj preozka, razen cilja ne vidimo ničesar okoli sebe. V poslovnem življenju je ta usmerjenost pomembna, nepričakovana odstopanja in obrati so problematični in v glavnem nezaželeni. Posameznikovo življenje pa je izjemno bogata pot, polna sprememb in obratov. Ti prinašajo nove izkušnje in posledično nova spoznanja. Ta nas bogatijo. Če je človek preveč togo naravnan na cilj, bo marsikateri dragoceni trenutek šel mimo njega, ne da bi ga opazil. Kaj šele izkusil in morda prišel do kakšnega novega spoznanja. Vsekakor je precej soli v tisti stari modrosti, ki pravi: ‘Pot je cilj!’. Edino tako smo lahko polno usmerjeni na sedanjost. Na ta trenutek. In izkušnjo, ki jo resnično doživljamo. Vsak hip življenja pa je lahko toliko globok, toliko bogat, kolikor je globoka naša pozornost in posledično zavedanje.
Ekipa Studia 12 vam želi veliko polnih in ozaveščenih trenutkov v letu, ki prihaja. Srečno!