Bliža se, za mnoge, najlepši čas v letu. Božični in novoletni prazniki. Spet smo napolnili trgovine in mrzlično iščemo darila, ki naj bi razveselila naše bližnje. Kako najti darilo, ki bo res kreativno in izvirno ter bo razveselilo tistega, ki mu je namenjeno? Definitivno gre za misijo nemogoče. Prepričan sem, da je obred letanja od trgovine do trgovine po svoje bolj pomemben za tistega, ki se trudi poiskati pravo darilo kot na koncu za obdarovanca samega. Tisto, kar pa navdušuje, je dejstvo, da na vsakem koraku zaslediš vabila k pomoči vsem tistim, ki jim življenje v preteklem letu ni bilo ravno naklonjeno. Predvsem me navdaja z upanjem ta nova zavest, ki se preko dobrodelnih akcij vtiskuje v družbo, da ni vse, kar imamo, samo po sebi umevno. Da nekateri res potrebujejo podporo, pa ne zaradi lastne lenobe ali nesposobnosti. Družbeni sistem, vrednote, ki jih v sodobnem času gojimo, način življenja vseh nas – vse to povzroča naraščajočo ekonomsko ‘kolateralno’ škodo (kako cinično), ki jo socialni transferji več ne zmorejo  pokrivati. In ta družbeni prepad je treba premostiti. Ker občasne dobrodelne akcije temu nikakor niso kos, je ozaveščenost družbe o dejanski socialni neenakosti izjemnega pomena.

Sam se v predprazničnem času najbolj veselim prisrčnih stiskov rok, nasmejanih lic, iskrivih pogledov, vedrine in optimizma, ki ga je v tem obdobju več kot običajno. Predvsem pa me navdušujeta tisti globlji stik in odprtost, ki prideta na plan tudi med ljudmi, ki običajno gremo drug mimo drugega z resnimi obrazi in rutinskim pozdravom ‘dan’. Takrat se mi vedno znova potrdi prepričanje, da v resnici večina vendarle ne potrebuje materialnih daril. Morda zgolj kot simbol neke naklonjenosti in delitve. Potrebujemo predvsem več človečnosti. Če ekonomski sistem določen sloj ljudi potiska na rob vse večjega pomanjkanja, pa je mnogo večji del družbe oropan medsebojnega spoštovanja, upoštevanja, vključevanja. V tem smislu postajamo vse bolj revni in tudi sami potrebni spodbude.

Če potegnem črto pod zapisano, v večini primerov ni toliko pomembno, kaj podariš. Temveč kako. Koliko je iskrenosti, odprtosti, prisrčnosti, vedrine in optimizma. Čisto nekaj drugega je, če so darila obogatena tudi s to, morda manj opazno, komponento. Daritev naj bi namreč vedno bogatila dva – tistega, ki darilo prejme in pogosto še veliko bolj tistega, ki ima to srečo in možnost, darilo darovati.

Obdarovanje naj obogati oba

Uredniška misel |