Predsednik republike Borut Pahor je konec aprila 2013 gostil prvo pripravljalno konferenco “Slovenija 2030”, razpravo o dolgoročni prihodnosti Slovenije, h kateri je povabil širši krog ljudi, ki so z izkušnjo sedanjega časa pripravljeni sooblikovati načrt našega prihodnjega razvoja Slovenije. Video posnetek konference si lahko ogledate na tem naslovu (počakajte, da se vam video prispevek v celoti naloži.)
Ogledal sem si prvi dve uri posnetka in strnil nekaj misli, ki se mi zdijo pomembne: temeljni problem Slovenije je, da nima večje (enotne) vizije zase. Trenutno je odnos Slovenije na zunanje izzive in krizo reagiranje, ne pa kreiranje nove prihodnosti, ki bi navdihovala in vlekla naprej. Problem ne-kreiranja prihodnosti leži v odnosu, kulturi in naši samozavesti do življenja. Ta odnos zaznamuje v vedno večji meri apatija, nezaupanje in nesodelovanje slovenske družbe. Ne vidimo svoje lastne vrednosti, znanja, samozavesti in v sebi nosimo strah, da smo nekompetentni in nezmožni spremeniti stvari in življenja. Vse to vpliva na vrednote, vrednoteni standard in ozračje v družbi, ki je tako nizek kot še nikoli doslej. In ko se v zadevo poglobimo, ugotovimo, da glavni problem slovenske družbe ni toliko materialni in ekonomski kot izgleda na prvi pogled, ampak bolj psihološki, motivacijski, skratka, gre za težavo v odnosu do življenja nasploh.
Slovenija ima izjemen potencial v ljudeh (akademski, intelektualni, športni itd.), česar pa nima, je samozavest in nastop. Nima liderjev, nima tistih, ki bi prevzeli odgovornost in rekli “v to smer gremo”. V tujini ljudje nimajo več znanja, imajo pa predvsem drugačno samozavest in odnos do izzivov. Da bi Slovenec verjel vase, kot javnost okoli njega ne verjame v njega, je skoraj nepredstavljiv scenarij in danes smo v situaciji, ko je samozavest Slovencev na dnu! Tukaj potrebujemo preboj kot družba. Potrebujemo najti samozavest, da skreiramo jasno in močno vizijo naše družbe, ki nas bo navdihovala in se žarčila skozi naše besede, ideje in dejanja.
Če pogledamo nekatere največje preboje v razvoju družbe, so bili ti plod temeljne in večje vizije, ki so v sebi nosili izredno močan ideal za vse ljudi: svoboda, enakost, bratstvo Francoske revolucije, osamosvojitev in lastna država Ameriške revolucije, osamosvojitvena vojna za Slovenijo. Ko se v družbi pojavi takšen ključen ideal, se le-ta žarči skozi ostale iniciative, gibanja in delovanja. Močan in iskren družbeni ideal v družbi ne ponikne, le vprašanje časa je kdaj pride ven!
Zato je danes bolj kot kdajkoli potrebno, da se v temeljih slovenske družbe ustvari skupen ideal, ki ima tako visoko moralno in pravno moč, da se bo začel žarčiti v celotni slovenski, pa tudi globalni skupnosti.
Do danes je bilo napisanih cca. 200 strateških dokumentov za razvoj Slovenije, ki pa jih družba in javnost ne pozna, prav tako jih niti ne izvaja.
Kako torej narediti preboj? Potrebna je skupna kreacija vizije, izbira nove poti za Slovenijo, ki bo skupna, usklajena in bo povezala slovenski narod. Ta vizija naj bo racionalno sestavljena in poštena. Vsebuje naj temeljne prioritete, ki se izvajajo centralno in preprečujejo, da se razvoj dogaja razpršeno, nepovezano in na večih ravneh, ki se med sabo lahko celo izključujejo. In na koncu, kako priti do tega, da ne bomo ponovno ostali le pri besedah, modrovanju in brez konkretnih premikov v naši družbi.
Ključni problem je, kot smo že omenili, v našem odnosu do samih sebe in lastne (družbene) vrednosti. Ni pravega voditeljstva, liderstva in odgovornosti, ki bi postavila močan ideal in vizijo, ki bi se žarčila skozi celotno družbo. In kako lahko vzpostavimo pravo voditeljstvo v trenutni situaciji?
Voditeljstvo in liderstvo pomeni nositi oz. stati za določeno vizijo in odnosom do sveta. Ta odnos prihaja iz nas samih, iz naše lastne drže do sveta. Ne glede na to kaj pravijo drugi ekonomski trendi in okolica. Kakšno vizijo življenja in družbe imamo? Čemu smo se pripravljeni zavezati? V katero smer smo pripravljeti živeti in usmerjati našo pozornost? To je naš kontekst, ki je posledično nosilec novega idela in vizije nove družbe. In ko je ta kontekst dovolj močan in prisoten v prostoru, se bodo vanj vljučevali tudi ljudje – glede na to, koliko je ta kontekst pristen, vključujoč, življenjski, usmerjen v dobrobit vseh.
Ta kontekst vzpostavijo in kreirajo voditelji. Kaj pa če takšnih voditeljev nimamo oz. tudi oni ne najdejo prave moči? To moč je potrebno najti oz. dobiti ponovno zaupanje v sposobnost kreiranja vizije. Če tega trenutno ne zmoremo sami, kaj bi se potemtakem zgodilo, če bi v Sloveniji omogočili najboljša možna izobraževanja v smislu učenja integritete, odgovornosti, sodelovanja, odnosa do samega sebe, resničnega voditeljstva in povezovanja? Ampak ne za naše učence in študente temveč za naše vodilne kadre v države?
Ima torej gospod predsednik dovolj moči in poguma za takšno strateško potezo, da nas ljudi ne poveže le v diskusijo in razpravo, ampak v skupni izobražavalni proces, kjer se vsi skupaj učimo presegati preteklost, kjer dojemamo odgovornost, integriteto in da nas usmeri v to kaj pomeni stati za nečim večjim od nas samih? Obstaja izobraževanje ali coaching, kjer presežemo sami sebe in kjer smo se pripravljeni skupaj združiti v vizijo nove (slovenske družbe). Je ideja, da imamo vodilne kadre v državi izobražene do najvišjih razlikovanj življenja, sodelovanja in integritete sprejemljivo? Smo tega zares sposobni? Moja osebna vizija pravi, da je to možno in tudi izvedljivo. Tako v tujini kot tudi pri nas obstajajo vrhunski strokovnjaki, ki znajo usposobiti vodilne kadre v teh razlikovanjih. In kakšne bi bile posledice tega?
Bi lahko to preseglo in zaključilo našo dosedanjo zgodovino in začelo ustvarjati povsem novo, skupno prihodnost?
Trenutno še vedno delujemo in reagiramo predvsem iz naše preteklosti. Čas je, da ustvarimo vizijo prihodnosti, ki bo močno žarela skozi slehernega posameznika in nas motivirala, vodila in povezala pri vsakodnevnih korakih že danes. Ko bo ta vizija prišla od preobraženih voditeljev v državi, se bodo stvari zares premaknile in to hitreje, kot si lahko mislimo. V tem trenutku nimamo časa čakati nove generacije dobrih voditeljev, potrebno je preobraziti obstoječe. Namreč, tam kjer je (politična) volja, je tudi pot.