Probleme večkrat vidimo kot težave. Večkrat rečemo, da so problemi dejansko izzivi in to nam daje drugačno perspektivo, da se z njimi lažje soočimo. Danes želim spregovoriti o življenjskih izzivih, ki jih izberemo sami in ne toliko o izzivih, ki nas doletijo kot preplet življenjskih okoliščin.
S kakšnimi problemi / izzivi je zapolnjeno naše življenje? Kakšne izzive smo vzeli nase? So to bolj izzivi na naši osebni ravni (naše lastno psihološko počutje npr. želim se bolje počutiti v lastni koži in v družbi, želim si, da me drugi bolj sprejemajo) ali smo vzeli nase izzive širše odgovornosti (kako poskrbeti za svojo družino, podjetje ali morda določeno družbeno skupino)? Morda se soočamo z obojim in še s kakšnim osebnim zdravstvenim izzivom povrhu – vse to je del življenja.
Pomembno se mi zdi, da se iskreno vprašamo s kašnimi tipi izzivov in problemov se obremenjujemo? So ti izzivi vredni našega časa in pozornosti? Morda zveni nenavadno, ampak pomembno je, da se ukvarjamo z “večjimi” problemi od nas samih. Komu koristimo s tem, da svojo pozornost namenjamo reševanju majhnih osebnih problemov za katere na koncu lahko vidimo, da sploh niso problemi? Zame osebno je lahko npr. problem, da mi na plesnem tečaju ne gredo določeni plesni koraki. Temu lahko posvetim več svoje pozornosti, jih analiziram, vadim in izboljšam. Naslednjič jih bom izvedel bolje. Po drugi strani pa je lahko zame izziv dobra vsebina Studia 12 in razvoj kakovostnih medijev v Sloveniji.
Velikost in globina zavestnega izziva ne pomeni, da ga bom uspešno rešil, bo pa to usmerilo tja mojo pozornost in kjer je pozornost, tam se dogajajo premiki naprej – četudi minimalni. Seštevek majhnih premikov lahko vodi v večji premik, v sodelovanja in celo skupne premike. Zatorej, izberimo si izzive in probleme, ki so vredni našega časa. Na tak način bomo premaknili več stvari okoli sebe, se bolje spoznali in na koncu tudi bolj sproščeno plesali …