Erich Fromm (nemški socialni psiholog in humanistični filozof) je v knjigi “Imeti ali biti” zapisal: “Uresničevanje nove družbe in novega človeka je možno le, če bodo stare motivacije, kot sta dobiček in moč nadomestile nove (bivanje, deljenje z drugimi, razumevanje), če bo ustvarjalnemu, ljubečemu značaju uspelo nadomestiti tržnega, če bo kibernetično vero zamenjal novi, radikalno humanistični duh.”
Vprašanje na tem mestu je seveda “kako to storiti in kje začeti”, kako prebuditi pozabljeno človeškost, preprosto razumskost, vrednote sodelovanja in povezovanja. Dokler za to ni močnejših sistemskih usmeritev, ki bi to človeškost spodbujale (družbeno-ekonomski sistem, množični mediji, javno izobraževanje), bo človek moral svojo človeškost ponovno odkriti sam, preko tihega in nenavezanega opazovanja življenja (narave, sebe, družbe). In ko ponovno najdemo svojo človeškost, jo lahko začnemo deliti tudi z drugimi. Takrat bomo tudi lahko spoznali, da je te človeškosti na svetu več kot izgleda na prvi pogled. Zatorej bodimo Človeški, “izstopimo iz svojih glav”, kjer imamo toliko skrbi in opazujmo življenje. In iz tega potem tudi Človeško delujmo!