Eden izmed indijanskih pregovor pravi: “Ne sodi človeka, če nisi v njegovih čevljih prehodil 1000 korakov”…Koliko nam to blizu v naših življenjih, kjer je najlažje ravno soditi in imeti boljše ter bolj pravilno mnenje? Ali s tem resnično doprinašamo družini, prijateljem, ostalim? Življenje ni črno in belo, kakor tudi nima enoznačnih odgovorov. A vseeno je vredno pomisliti, da včasih ne potrebujemo izreči veliko besed ali narediti ogromno stvari za človeka, da mu pomagamo. Včasih največ doprinesemo, ko človeka le sprejmemo, takšnega kot je. Z vsemi plusi in minusi, ki jih morebiti vidimo. Sprejemanje je tista kvaliteta, ki človeku daje možnost in svobodo, da zadiha, se odpre in začne izražati svoje unikatne kvalitete. Sprejemanje ne potrebuje veliko besed, zatorej tudi krajša uredniška misel…