Sreča naj bi pomenila, da se počutimo dobro. Srečni ljudje dojemajo življenje bolj lahkotno, so dobrega zdravja in znajo poskrbeti, da dobijo stvari, ki jih potrebujejo oz. si jih želijo. Srečno življenje se povezuje tudi z zmanjšanim občutkom stresa in skrbi v lastnem življenju. Zanimivo je, da se iskanje sreče (iz družbene perspektive) povezuje s sebičnim obnašanjem. Živeti srečno življenje je povezano z dojemanjem samega sebe kot tistega, ki sprejema oz. pridobiva stvari, ki ji potrebuje za svojo lastno srečo.
Določeni filozofi takšno življenjsko držo označujejo tudi kot komformistično (v smeri osebnega udobja) in kot neetično. Ampak kdo si ne bi želel srečnega življenja? Na nek način se takšne besede berejo tudi kot napad na osebno srečo …Kakšno življenje lahko torej preseže (transcendira) srečno življenje?
To naj bi bilo osmišljeno življenje – življenje, ki ima smisel. Osmišljeno življenje postavlja človeka v dojemanja sebe kot tistega, ki daje in prispeva. V raziskavi standfordske univerze, ki je primerjala razlike med srečnim in osmišljenim življenjem, lahko preberemo, da srečni ljudje občutijo veliko zadovoljstvo ob sprejemanju koristi in uslug od drugih ljudi. Medtem, ko ljudje, ki živijo osmišljena življenja, čutijo največje zadovoljstvo, ko dajejo drugim in skupnosti. Osmišljeno življenje pomeni, da smo za določene stvari pripravljeni tudi potrpeti, trpeti in se odpovedati lastni osebni sreči in udobju. Kot npr. starš za svoje otroke, znanstvenik v svoji raziskavi, zdravnik, humanitarec ali zgolj posameznik, ki želi nekaj prispevati oz. spremeniti na bolje. Takšen človek ni vedno srečen in oz. ne dobi vsega kar si želi. To dela zato, ker ima njegovo delovanje zanj smisel oz. je osmišljeno tudi za druge. Osmišljeno delovanje največkrat pomeni tudi delovanje ne glede na zunanji odziv okolice.
Kar naj bi nas resnično delalo človeške ni iskanje lastne sreče in zadovoljevanje lastnih potreb ampak iskanje smisla in osmišljenega življenja. Kaj počnemo kot ljudje je, da skrbimo eden za drugega in si medsebojno prispevamo. To dela naša življenja osmišljena in ne nujno vedno srečna v sebičnem smislu gledanja le samih nase.
Naša individualna sreča in zadovoljstvo sta postala tudi izredno bogata tržna niša, kjer se trudimo srečo in zadovoljstvo kupiti na policah, a kar nekako ne gre oz. ne deluje. Vsaj dolgoročno ne. Morda tudi zato, ker smisel življenja ni naša lastna sreča, ki jo držimo le sami zase ali za ozek krog ljudi, ampak morda osmišljeno življenje, katerega smisel si postavimo sami z mislijo na druge. Kakršen koli ta smisel je. In potem je naša osebna sreča in zadovoljstvo posledica tega smisla in našega prispevka