Energetska učinkovitost v Evropski uniji

(20:00) Evropska unija je pred velikim izzivom, kako bolj učinkovito uporabljati svoje energetske vire, kakor tudi čim prej preklopiti na energijo, ki prihaja iz obnovljivih virov. Koliko se Evropejci zavedamo, kako pomemben izziv je pred nami? Vsaka država članica je prepuščena lastni presoji o tem, kako in kam prenesti sredstva, ki jih od Evropske unije prejme, da bi se mogla usmeriti k bolj trajnostnemu razvoju.

1 komentar

  • Konrad Ajster
    Odgovori

    Evropska učinkovitost v Evropski uniji-

    Evropska unija je na pragu nove energetske Dobe!?

    Na vprašanje: kako bolj učinkovito uporabljati svoje energetske vire, bi lahko odgovoril, da obstojijo velike možnosti za boljše ekonomično izkoriščanje dosedanjih že znanih energetskih virov, kakor tudi obstojijo še možnosti alternativnih energetskih virov, katere pa je potrebno še vzpodbuditi v širšem pojmu in ne samo z usmeritvijo le v določene alternative , če je že resnično zakon namenjen učinkoviti uporabi energetskih virov.

    Na vprašanje, ali se Evropejci zavedamo, kako pomemben odziv je pred nami; bi lahko pritrdilno odgovoril, vendar menim, da bi lahko bili tudi bolj učinkoviti z dejstvi in sprejeli široke možnosti variant za uresničitev istih ciljev!

    Dejstvo, da je lahko vsaka država prepuščena lastni presoji o tem, kako in kam prenesti sredstva, ki jih od Evropske unije prejme, da bi se moglo usmeriti k bolj trajnostnem razvoju; je po moje pravilno naravnano, ker ima vsaka država svoje specifične pogoje, v krogu katerih lahko najbolj učinkovito deluje !

    Strinjam se tudi, da je nam vsem v Evropi energija neizmerno potrebna še posebej sedaj, ko se avtomobilski promet, vse bolj usmerja na izkoriščanje električne energije in bo s tem električne energije vse bolj primanjkovalo, bi bilo za Slovenijo in Evropo zelo koristno, da finančno podpre razvoj že obstoječega novega ekološko rotacijskega motorja ki deluje na vsa goriva in ima 1x večji energetski izkoristek ( 50% izkoristka – dosedanji batno ekscentrični pa le 25% izkoristka), bi tak motor prihranil 50 % svetovne pogonske energije in zaradi tako velikega izkoristka, bi bil ekonomsko zanimiv tudi za proizvodnjo el. energije, za manjše in tudi večje el. agregate!

    Možnosti so tudi na ostalih prihrankih el. energije kot je uporaba sanitarne tople vode, zaradi katere pri tonamenski uporabi gre največ energije v kanal!
    Namreč, vsi bojlerji so nastavljeni tako da lahko segrevajo vodo do 80 ° C in več, medtem, ko je primerna za uporabo le 35 in največ 40 ° C, zato mora uporabnik dodajati hladno vodo in s tem porabi dosti časa in tudi dosti vode, da si uravna primerno temperaturo, medtem pa izteče v kanal, povprečno: 1- 3 litre tople vode za enkratno pranje rok!) in tudi pri tuširanju, dokler se naravna primerna temperatura, izteče lahko tudi do 5 litrov vroče vode, medtem ko bi lahko bila naravnana na primerno temperaturo, bi s tem lahko uporabnik le odprl ventil in bi že imel primerno segreto vodo, je pa še tudi potrebno poudariti, da se toplotna energija sama troši tudi pri neuporabi te energije, ker toplota izhaja iz toplovodov in bojlerjev, toliko bolj koliko večja je razlika med toplo vodo in samim prostorom uporabe te tople vode, zato lahko trdim da niso v stanovanju največji porabniki el. štedilniki in še manj klasične žarnice, temveč le nesmotrna poraba tople vode, bi zato morali že proizvajalci naprav za segrevanje tople sanitarne vode uravnat termostate teh grelnih teles tako, da segrevajo toplo vodo le na potrebno uporabno temperaturo, bi s tem gospodinjstva prihranila večji del porabe el. energije!!

    Energija se bi dala prihraniti tudi pri avtomobilskem prometu, kjer obstojijo pogonski motorji z nekajkrat močnejšim motorjem kot ga potrebuje voznik, še posebej zaradi tega ker nikjer po Evropi ni dovoljeno voziti hitreje od 130 km/h.
    Proizvajalci bi lahko elektronsko naravnali moč motorja tako, da bi njegova maksimalna moč delovala le določen čas, po tem pa naj bi bila le tolika, da bi dosegala okoli130 km/h, bi se s tem prihranilo zelo veliko energije pa manj strupenih plinov in manj tudi nesreč!

    Veliko pa je še neizkoriščene energije v gozdovih, kjer leži ogromno hlodovine in vej po gozdovih in s tem ko to vse trohni, nastajajo razne drevesne bolezni kot je lubadar in vse ostalo škodljivo!

    Če bi gozdove čistili od odpadnih dreves in vej, bi s tem prispevali čistem in zdravem okolju in prihranili mnogo ogrevne energije!

    Zaradi naštetih razlogov menim, da bi morali biti državni razpisi manj usmerjeni samo v določene izdelke, ki naj bi prihranili le nekaj energije, temveč bi morali razpise prilagoditi tudi za bolj učinkovito in ekonomsko upravičeno porabo in tudi proizvodnjo energije, na osnovi nove inovativne tehnologije, ki sicer že obstaja, kot sem že zgoraj omenil, vendar ni zakonsko in razpisno podprta v Sloveniji, da bi lahko črpala to namenska razvojna sredstva, kar bi lahko ustvarjalo tudi nova zelena delovna mesta v Sloveniji in s tem še ustvarjala ekološko energetske brez konkurenčne izvozne izdelke za svetovno tržišče!

    Na žalost ta veliki projekt še čaka in stoji ko se ne ve koliko časa bo še potrebno da se bi nekomu posvetila žarnica!?

    Moj lep pozdrav! – kajster

    Več na: http://sites.google.com/site/izumiininovacije/

Leave a Reply to Konrad Ajster Prekliči odgovor

Za komentiranje lahko uporabljate naslednje HTML oznake: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>