Ste kdaj razmišljali o svojih čutilih kot o pomočnikih? Malo nenavadno se sliši, a vendar drži. Petero čutil predstavlja naše senzorje ali inštrumente, preko katerih smo v stiku s svetom, ki nas obdaja in o njem pridobivamo informacije. Vsako čutilo na svoj način dopolnjuje celoto vtisov, dodaja svoj vidik. Dražljaji iz okolice vzdražijo čutila, na zapleten način prehajajo v živčni sistem, vse do možganov. Tako pridobljene vtise ‘popredalčkamo’ – razumsko fiksiramo: ovrednotimo, analiziramo, interpretiramo ter glede na predhodne izkušnje in znanja, ki so že pospravljena v predalčkih, primerjamo, sklepamo, predvidevamo, se orientiramo, odločamo … Tako so čutila res nekakšen podaljšek razuma in zato – naši pomočniki.
Sodobno, informacijsko bogato življenje prispeva svoj delež obremenitve za naša čutila. Dnevno predelamo (ali pa le ‘posnamemo’) ogromno vtisov, dražljajev – pomembnih in nepomembnih, saj nas dinamično življenje nagovarja z vseh strani. Če ne znamo ali zmoremo občasno izstopati iz tega informacijskega bombardiranja, obstaja velika verjetnost, da bomo vse bolj nemirni, razdražljivi, razpršeni – in posledično nezadovoljni in površinski. Koliko znamo zares še polno opažati, poslušati, okušati …?
Običajno so torej čutila usmerjena navzven, v zunanji objektivni svet. Hkrati pa imajo tudi skriti, globlji pomen. Poznamo ga vsi, ki meditiramo in razvijamo svoja notranja čutila, zunajčutne zaznave: jasnovidnost, jasnoslišnost, jasnočutnost … Ko čutila obrnemo k notranjim, energijskim svetovom, nam služijo kot tipala, s katerimi spoznavamo globlje dimenzije življenja. Pri obeh smereh – navzven in navznoter – pa je tisti, ki vtise sintetizira in interpretira, naš razum. Od njegove kultiviranosti in poglobljenosti je odvisno, ali se bomo vrteli bolj na površini, na ravni oblike ali prodirali bolj v vsebino, sporočilo in pomen vtisov.
VID
Čutilo vida je povezano z analitično vlogo razuma in s čelno čakro. Fiksira določeno perspektivo in ji da vizualno podobo, da lahko razločimo in razmejimo. Hkrati pa ima pogled tudi energijsko moč – lahko tolaži, vliva upanje, zdravi. Duhovni pomen čutila vida je povezan z notranjo vizijo, uvidom v svet, ki je onkraj fizičnega. Tu se razširja široka pahljača zaznav, od jasnovidnosti (videnje sveta energij, aure, preteklosti, prihodnosti …) do intuitivnih uvidov (notranjih prebliskov v obliki slik s sporočilno močjo).
Subtilnost tega čutila lahko prebujamo s tehniko ‘gledanja za obliko’. Opazujemo lahko lepote narave, na primer svetlobo jutra, valovanje morja, cvetoči travnik, mavrico … ali izbrano umetniško sliko ali simbole. Skozi opazovanje se vse bolj povezujemo z opazovanim in se preko oblike zlivamo s vsebino, globino, lepoto, sporočilom.
Mirno, široko pozornost v čelni čakri lahko vadimo tako, da nekaj časa zremo v plamen sveče, nato zapremo oči in si za zaprtimi očmi še vedno predstavljamo plamen.
Močno orodje za poglabljanje zavedanja in tudi za energijsko raziskovanje je vizualizacija – moč misli, da si predstavljamo določeno sliko. Skozi to sliko v umu se poglabljamo v vsebino, ki je v ozadju same oblike.
SLUH
Kljub temu, da prevladuje vizualni način komunikacije, pa je tudi zvok in z njim čutilo sluha zelo pomemben. Informacije prenašamo preko govora, glasba je močan posrednik razpoloženja, zato seveda ni vseeno, kako uporabljamo govorni aparat in kaj vse poslušamo. Svet je s tega zornega kota veliko morje prepletajočih se vibracij, ki se med seboj, krepijo, izenačujejo, dopolnjujejo, so mimobežne …
Zvok lahko deluje na človeka tako, da harmonizira, zdravi ali pa v njem povzroča stres, deluje rušilno. Med slednje gotovo sodijo nenadni, agresivni zvočni vdori, ki še nekaj časa odzvanjajo v energijskem polju človeka. Ne ravno spodbudno delujejo tudi enakomerni, ponavljajoči se zvoki, ki zazibljejo v pasivnost.
Glede na vsakodnevno obremenjenost sluha bomo za pretanjenost tega čutila veliko napravili že z občasnim umikom v (relativno) tišino in s poslušanjem naravnih in harmonizirajočih zvokov. Zvoki narave lahko zelo razbremenijo, na primer ptičje petje, šumenje valov, listja v vetru, dežja. Zvoki činel, zvončkov in podobnih zvočil zvišujejo stopnjo zbranosti. Zvok gonga ali tibetanske posode pa lahko ustvari nekakšen tunel v transcendenco – take zvoke imenujemo tunelski zvoki. Tudi mantre, posebne besede moči, so pogosto pomemben element meditacije. Ena najbolj znanih je mantra OM, mantra stvarjenja. S petjem manter, glasnim, pritajenim ali neslišnim (notranjim), dosegamo višjo vibracijo v svoji avri. Pri uporabi zvokov je zanimivo, da posebne učinke ustvarja pravo razmerje oziroma ritem med zvokom in odsotnostjo zvoka – tišino. Bistvo je torej v prodiranju v tišino, ki pa ni mrtva, gluha, temveč energijsko bogata in polna. Tu se lahko odvijajo zaznave na liniji jasnoslišnosti, zaznavanja različnih vibracij vse do prisluhnjenja glasu duše – človekovega duhovnega bistva.
TIP
S celotno površino kože, v kateri je nešteto čutilnih telesc, senzibilnih živčnih vlaken, smo nenehno v neposrednem stiku z okoljem. Dotik je primarna človeška izkušnja, v kateri je skrita potreba po bližini – praktično od novorojenčka dalje. Četudi ne gre za fizičen stik ali dotik, se energijsko ves čas dotikamo, smo v skupnem morju energij. Avrično polje človeka je človekova druga koža, čutilni inštrument, roke pa zgoščena tipala za zaznavo in usmerjanje energij. Z razvojem senzitivnosti za energije lahko bolj poglobljeno izvajamo energijske vaje kot so qi gong, tai chi; posebni položaji rok, mudre, dobijo energijski pomen; z vajami lahko pridobimo izrazitejši občutek za energijsko dinamiko v avri človeka ali prostora. Dotik je ključni element pri jasnočutnosti – psihometriji. Ojača impresije, da lažje razbiramo vibracijo, ki je vtisnjena v nekem predmetu. Dotik lahko deluje tudi zdravilno (energijsko zdravljenje), terapevtsko in razbremenjujoče (bližina sočloveka, objem drevesa, masaža).
Subtilnost tega čutila lahko povečujemo tako, da smo bolj pozorni na energije, ki nas obdajajo. Skušajmo okrepiti linijo zaznave preko avre in dlani, sčasoma pa se bo začel krepiti tudi občutek za delo z energijami. Za poglabljanje zavedanja v določenem predelu, na primer v srčnem, na čelu ali temenu, pa položimo dlan na tisti predel in ponotranjimo občutek – dovolimo, da nas zmehča, odpre, razširi. V meditaciji se odpiramo bližini duše, njenemu notranjemu dotiku, ki ga seveda različno čutimo in doživljamo.
OKUS
S čutilnimi celicami v sluznici ust in na jeziku razpoznavamo različne okuse. To čutilo je še posebej dejavno pri gurmanih, degustatorjih, okuševalcih. Okušanje hrane, pa naj smo gurmani ali ne, prinaša občutek ugodja, potešitve. Zato je dobro opazovati, kdaj je potreba po hrani res potreba fizičnega telesa, kdaj pa prevladuje potreba po zapolnitvi čustvene praznine. Telo in psiha sta namreč tesno povezana. Prenajedanje nas obremeni tudi energijsko in potlači občutek življenjske moči v telesu. Polnost okusov in okušanja čudovito pride do izraza po postu – takrat lahko izkusimo potencial tega čutila.
Globlje razsežnosti tega čutila odkrivamo tako, da smo ob uživanju hrane bolj pozorni na odjemanje prane iz nje, ta je pravzaprav energijska komponenta hrane. Zato uživajmo pransko bogato hrano. Hrano dovolj dolgo meljemo v ustih, da se dobro natopi s slino. Ko se hrana stopi v ustih, se ‘zlije’ z nami, nastopi občutek polnine in trenutek pozabe na vse drugo. Morda je ravno v tem skrit namig, kako ob zlitju z dušo – njenim sočnim nektarjem, vse v osebnosti potihne.
VOH
‘Svet brbota v omaki vonjav.’ S čutilnimi celicami v vohalni sluznici smo v stiku z zrakom in vonjavami: morski zrak diši drugače kot gorski ali gozdni; vsako mesto drugače ‘diši’; vsak dom ima svojo aromo, svoje dišeče rastlinje; diši, ko kuhamo, diši, ko taremo zelišča; ko se ‘oblečemo’ v vonj parfuma, ko nadišavimo prostor z eteričnim oljem ali kadilom …
Vonjave vplivajo na naše razpoloženje in počutje. Učinek raznovrstnih rastlinskih esenc raziskuje aromaterapija, masaža z eteričnimi olji pa povezuje čutilo tipa in voha. Tudi pri ‘običajnem’ dihanju smo lahko bolj pozorni na to, da polno dihamo, saj gre največ prane ravno skozi nosno sluznico. Dihanje pomeni življenje. Zrak je tako življenjsko pomemben, pa tako skrit, neoprijemljiv. Vse prežema, je vseprisoten in tako simbolizira vseprežemajočega duha.
Vsa čutila nam niso enako domača, voh in okus sta pri večini ljudi malo bolj v ozadju. Zato je dobro razvijati tistega, ki nam je bližje in preko njega vplivamo tudi na razvoj ostalih. Nekaj usmeritev boste našli v zgornjih vrsticah. In še: vredno je raziskovati in odkrivati lepote življenja po več kanalih. Tako čutila, ki jih usmerimo navznoter, v energijske svetove, postajajo duhovna – sposobna zaznavati subtilnejše dimenzije in omogočajo polnost izkušanja le-teh.
Darja Cvek Mihajlović