Slovenija je unikaten duhovno-energijski vrtinec na stičišču različnih energijskih vplivov. Kakšne so njene značilnosti in kaj lahko daruje v skupno zakladnico dežel in narodov?
Ena od najglobljih teženj duhovnih iskalcev resnice je hrepenenje po mirnem sožitju in harmoniji z vsem, kar biva. Ta pot pelje skozi vzpostavljanje pravilnih odnosov: do svoje telesnosti, psihe in duše; do soljudi; do narave, njenih bitij in inteligenc; do celote, v kateri živimo – naroda, dežele, planeta … Za vsakogar med nami ima ta pot edinstven smisel – dharmo (kot jo imenujejo duhovne tradicije Vzhoda) – čemu živimo in česa si zares želimo. Spoznavamo in uresničujemo jo v okoliščinah, ki so posledica naših preteklih odločitev, dejanj in izkušenj, kar vse je naša – karma. Karma je npr. okolje, v katero se rodimo (starši, nacija, rasa, …); naše telesne in psihološke značilnosti (temperament, značaj), astrološki vplivi.
Podobno kot ima vsak človek svojo enkratno karmo in dharmo, jo imajo vsako bitje in skupine bitij: atomi, minerali, rastline, živali, posamezni narodi (tudi slovenski), človeštvo, planeti, osončja, galaksije … Vsako bitje ali skupine bitij – imajo svoje mesto in osmišljeno vlogo v njem. Vsi smo delčki ene celote – Enega življenja, edinstveni, med seboj povezani, soodvisni. Prek našega razvoja in sodelovanja uresničuje Eno življenje skrivnostno skupno dharmo.
In podobno kot ima vsak človek svojo duhovno srčiko (svoj izvor in bistvo), ima v notranjem, duhovnem svetu vsaka država z narodom, ki je v njej doma ter s pripadajočim ozemljem, svoj energijsko-duhovni izvor ali vrelec, ki jo osmišlja in ohranja. V njem ima svojo temeljno voljo in moč, okrog katere se vzpostavi duhovni magnetični vrtinec luči, ljubezni in modrosti. Daje namen njenemu obstoju in značilnosti njenemu narodu. Čeprav je vsak človek enkraten, je dejstvo, da imajo tudi celotni narodi svoje prepoznavne značilnosti. (Pogosto slišimo, da so denimo Nemci pedantni, Italijani zgovorni, Francozi revolucionarji, Angleži hladni itn.) Te se kažejo na vseh področjih življenja: v umetnosti, znanosti, gospodarstvu, v političnih dejanjih in duhovnosti. Posebej izrazito jih izražajo dejavnejši predstavniki določenega naroda.
Dokler je narod močno vezan na svoj duhovni vrelec, živi dobro in suvereno. Ko izgubi stik z njim, začne tavati brez vizije in identitete ter pade pod prevladujoči vpliv drugega naroda.
Tudi slovenski narod ima svoj duhovni vrelec, izvor svoje enkratnosti, duhovne suverenosti in blagostanja. Kolikor je človek odprt za energijo in duhovne impulze lastnega duhovnega jedra, toliko je naravno dojemljiv za utrip slovenskega duhovnega vrelca.
Karma naroda
K prepoznavanju dharme nekega naroda pomaga razumevanje njegove karme, zato si osvetlimo karmo slovenskega naroda. Ta se kaže v njegovem značaju. Kakšen je slovenski? Nekaj njegovih najbolj izrazitih značilnosti:
o pregovorni občutek za red, natančnost, delavnost, ‘pridnost’, ambicioznost;
o čustvena zaprtost in zavrtost, nesamozavest, nezadovoljstvo z doseženim;
o udinjanje;
o nagnjenost k zavisti in kriticizmu;
o treznost, preudarnost, razsodnost (prišle do izraza med 2. sv. vojno in v osamosvojitveni vojni);
o veselje do bivanja v naravi;
o skrb za dom;
o prilagodljivost in trdoživost, moč preživetja.
Kar nam da misliti, da ga astrološko zaznamujejo energije Kozoroga in Device ter Raka.
V svoji zgodovini je slovenski narod zaradi svoje prilagodljivosti in trdoživosti zmogel preživeti najrazličnejše pritiske in poskuse asimilacije drugih narodov. Zaradi svoje vztrajnosti in zvestobe globoki težnji po svobodi, samostojnosti in suverenosti je zgodovinskim okoliščinam navkljub našel moč, da si ustvari svojo državo.
Karma naroda se kaže tudi v njegovi zgodovini. Slovenska ni slaba. Zgodovinske okoliščine, v katerih je slovenski narod bil zmeraj del neke večje individualne celote (države), so omogočile, da je postal moder pri opazovanju delovanja tiste celote ter pri povezovanju različnosti. Zgodovinska odločitev za zvezo jugoslovanskih narodov je sicer vodila v trenje različnih kultur, življenjskih navad in interesov. Hkrati pa mu je dala izkušnjo povezovanja različnosti. Sprejem komunistične ideologije in socializma je vodil v usahlost duhovnega življenja, ki je v letih po osamosvojitvi le doživela svoj vzbrst, hkrati pa je prispeval k prebujanju socialne občutljivosti za sočloveka in solidarnosti – kar v sedanji globalni krizi še kako potrebujemo. Osamosvojitev je bila velik korak na poti uresničevanja dharme.
»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan …«
Geopolitični položaj Slovenije na stičišču raznorodnih vplivov, s katerimi posreduje med Srednjo in Zahodno Evropo ter Balkanom, je slovenskemu. narodu dal veliko izkušenj, kaj pomeni ostati sam svoj, hkrati pa odprt za drugačnost in pripravljenost sodelovati z njimi, od njih sprejemati in dajati. Seveda je, podobno kot v medčloveških odnosih, tudi v mednacionalnih in meddržavnih odnosih, velik izziv gojiti pravilne in pravične; ne klečeplaziti niti biti aroganten. Zgodovinska izkušnja v slovenskem narodu prebudila dovolj občutljivosti za sobivanje različnosti. Zapisana je v Zdravljici, ki smo jo vzeli za svoj credo sožitja z drugimi narodi. K razvoju te senzibilnosti spodbuja narod tudi raznoliko naravno okolje.
Človeški potencial
Slovenski narod je številčno majhen, vendar zelo nadarjen, zlasti na področju športa (vrhinski dosežki v alpinizmu, plavanju, plesu, …), znanosti in izumiteljstva (od A. Perlaha do J. Stefana in številnih drugih, tri univerze na 2 milijona prebivalcev) ter poezije in dramatike (v identiteti naroda je na posebnem mestu seveda F. Prešern). V slovenskem narodu je veliko inovativnosti – nacionalni potencial je bogat; le da se o tem premalo piše, govori, ozavešča. Zlasti leposlovna umetnost pa je prebujala v slovenskem narodu občutek za lastno vrednost, samospoštovanje, dostojanstvo in samozaupanje ter težnjo po svobodi in samostojnosti. Množica duhovnih gibanj in praks v sodobnem času pa priča o odprtosti naroda za duhovnost in težnji po duhovnem razvoju.
Naravno okolje
Slovenija je unikatni duhovno-energijski vrtinec na stičišču različnih energijskih vplivov: alpskega, jadranskega, dinarskega, panonskega:
* geografsko majhna in raznolika;
* poseben odnos naroda do naravnega okolja in zemlje;
* poseben odnos do zdravja.
Naravno okolje je izjemno: na majhnem ozemlju tolikšna raznolikost! Na stičišču različnih energijskih vplivov vzhoda in zahoda, objeto z morjem, gorami in panonsko nižino je nastal enkraten energijski vrtinec, ki s svojo pestrostjo in lepoto kar kliče k sodelovanju. Da se odzivamo na ta notranji klic, izpričuje naš odnos do naravnega okolja:
* priljubljenost pohodništva (ter številčnost priročnikov, ki vabijo na krajše in daljše potepe po Sloveniji ter razkrivajo tudi njene manj znane biserčke – naravne in kulturne – znamo videti lepoto in dragocenosti v njih). Pa tudi veselje do dela z zemljo – vrtičkarstvo, v vsej pestrosti različic (podeželsko in mestno, integrirano, biodinamično, ekološko);
* čedalje bolj prebujajoča se ekološka ozaveščenost (ki seveda postaja nuja preživetja);
* odkrivanje zdravilnih točk, vrelcev, območij … Tega bo še več. V Sloveniji je izpričana velika odprtost za energijsko plat narave, za njeno energijsko pestrost, bogastvo.
Kar je vse odlična osnova za še večjo globino in živost sodelovanja z naravo in naravnimi inteligencami (devami).
Zdravilni gaj Evrope – »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti«
Kaj je zdravilni gaj? Ne gre zgolj za fizično ureditev prostora. Gre za energijsko živi prostor, kjer se speče energijske točke prebudijo, aktivirajo. Ni namenjen samo zdravljenju človeka; to je prostor, ki postane ‘pravi on’, ki prične dihati, zaživi ‘s polni
mi pljuči’, prične izražati svojo pravo notranjo podobo in potencial. Tako energijsko-devsko prebujena narava bogato rojeva, brez škodljivih kemijskih dodatkov; v takem okolju se obnovi red letnih časov. Postane oaza lepote in miru.
Skrb za nacionalni naravni prostor je mnogo več kot le delo s fizično materijo. To je najprej ekološka sanacija prostora ter sprememba dosedanjih okolju in devskim inteligencam škodljivega početja. Nadalje je to bioenergijski tretma narave – vzpostavljanje njenega naravnega živega zdravja (kar se sedaj tu in tam dogaja, so začetki). Ter nato tudi delo z vibracijsko višjimi, duhovnimi energijami: njihova pravilna invokacija (usklajeno z astrološkimi cikli) in njihovo pravilno usmerjanje. Kar vključuje tudi postavljanje energijskih sevalnikov, oblikovanih iz različnih naravnih snovi (ne le iz kamna), uglašeno z naravo živega prostora in njegovih potreb. Vse to pomeni kompleksno skrb za prostor, fizično urejanje pa izraz notranjih prepoznanj in dela. Uglašeno tako z notranjim izvorom duhovne luči kakor tudi z značilnostmi naravnega okolja.
Takšna skrb bi pomenila, ne le za nekatere posameznike in skupine, ampak za cel narod oz. slovenske državljane, od kmetovalcev do izletnikov, maksimalno vstopiti v ozaveščeno sodelovanje z naravnim okoljem. Notranje spoznati kraljestva narave, sile in inteligence v njej. Vstopiti v dialog z njimi, jim prisluhniti in pomagati, sprejemati od njih in jim dajati.
O občutljivosti za te inteligence v slovenskem narodu priča tudi slovensko ljudsko izročilo, zapisano v bajkah, v današnjem času pa posamezniki in skupine, ki v naravi prepoznavajo energije, naravne inteligence (gora, voda, dolin, gozdov, travnikov, dreves …), se učijo z njimi sodelovati; ki prepoznavajo živost narave in prostora, njuno energijsko raznolikost.
Naravne inteligence lahko podelijo z nami mnoge skrivnosti svoje zdravilnosti in še nerazodete lepote. Če ustvarimo za to potrebno ozračje zaupanja in odgovornosti, če jim s svojim neizkoriščevalskim, etičnim odnosom pomagamo, jih podpremo, da se lahko izrazijo in zaživijo. Onkraj idealiziranja, iz stvarnega stika z notranjim življenjem naravnega okolja in urbanega prostora; strpno, s pravilnim razumevanjem.
Ko bomo nekoč pripravljeni – in znali – na tak način sodelovati z naravnimi silami, lahko Slovenija postane prečudoviti gaj Evrope – zdravilna oaza Evrope, kjer naravno okolje sije lepoto in čistost. In hkrati zgled, kako naj bi narod skrbno ravnal z okoljem, ki mu je dano, da v njem živi in se razvija.