Tokratna uredniška misel ni namenjena le mlajšim generacijam, temveč vsem nam, da razmislimo o odnosu, ki ga imamo do naših vedno bogatejših spletnih identitet. K razmišljanju me je pritegnil film, ki govori o spletnih zlorabah (kraje identitete, denarja, spletna prostitucija itd.) Po koncu filma sem takoj poostril varnostne nastavitve svojih profilov na družbenih omrežjih, ampak še pomembneje, za trenutek sem se zbal za svojo spletno identiteto…kaj če mi jo ukradejo, kaj če se z njo zgodi kaj neprimernega?
Spletna identiteta, ki jo sestavlja skupek naših fotografij, spletnih statusov, članki, morda tudi kakšen video in kopica spletnih komentarjev, nam postaja vse pomembnejša. Postala je naše okno v virtualni svet, večina ljudi nas lahko spozna, prepozna in je z nami v stiku le še preko spleta. In zato nam je naš spletni imidž seveda pomemben. Postal je del nas, mi smo postali del njega. Tako določene spletne identitete kar žarijo, druge manj, ampak vedno bolj se mi dozdeva, da smo se na njih že skoraj bolestno navezali …
Razveseli nas, ko nam drugi všečkajo naše objave, ko nekdo pohvali naše mnenje zapisano na spletu, ko čim več ljudi glasuje za našo spletno sliko … raste nam naš spletni ego, počutimo se dobro, brez da bi nas ti ljudje fizično srečali v zadnjem tednu, mesecu ali celo letu. In tako živimo še eno vzporedno življenje, kjer spletna identiteta počasi prevzema “običajno”. Najbolj hecno od vsega je to, da mi nikakor nismo naša spletna identiteta, ki je izumetničena in večkrat pozitivno načičkana podoba, ki jo kažemo drugim.
In vsa ta spletna maškarada nas vedno bolj ropa pristnih človeških stikov … ko nisi na spletu, kdo pravzaprav si? Kdo si kot človek, ko govoriš z mano, znaš biti v stiku svojim telesom in dihom ko si v moji družbi? Se znaš boriti za stvari v katere verjameš in stati za ljudmi, ki jih imaš rad? Ne na spletu, v življenju tukaj in zdaj? Spletna identiteta nisi ti, resnično prave identitete ti ne more vzeti nihče, četudi ti ukradejo spletni profil in osebno izkaznico. Tvoja identiteta je, da si človek in pika. Zatorej bodi človek, poslušaj, čuti in povezuj življenje. Namesto klikanja … stisni roko, poglej v oči, objemi …