Podobno privlači podobno – tisto o čemer razmišljam, bom pritegnila v svoje življenje; tisto, v kar verjamem, bo postalo moja realnost.
Pomislite, koliko misli vam švigne skozi možgane v zgolj eni minuti?
V raziskovalnem laboratoriju LONI ameriške univerze UCLA ocenjujejo, da ima človek v poprečju 70,000 misli na dan. V našem razumu nenehno poteka notranji monolog, če se tega zavedamo ali ne. Ozaveščanje svojih misli, predvsem tistih nekonstruktivnih, je eden ključnih korakov do tega, da bo naša notranja komunikacija zares ustvarjala življenje, kakršnega si želimo.
Notranji monolog nemirno in nenehno divja v naših mislih tudi med pogovorom s sočlovekom. Pogosto sogovornika sploh ne poslušamo zares. Ustavimo se pri prvi njegovi besedi, ki v nas sproži misel in ta nas potem odpelje proč od pogovora. Namesto da bi poslušali in se posvečali sogovorniku, razmišljamo o sebi in o svoji, že pripravljeni repliki. Šele, ko to opustimo in se zares prisotno vključimo v poslušanje, lahko to v nas sproži nekaj novega, ustvarimo nov nivo razvoja teme pogovora.
Naš notranji monolog je tudi napolnjen s številnimi sodbami in ocenami, o sebi ali o soljudeh. Kakor naš govor, tudi notranji govor temelji na naših prepričanjih in vrednotah, le da je – za razliko od ‘zunanjega’ govora – popolnoma iskren, avtentičen. Mnogo misli je sicer površinskih, ki se sprožijo kot avtomatski odziv na zunanje ali notranje dražljaje. Med njimi pa se jasno kažejo tudi tiste, ki izražajo naša najgloblja prepričanja o sebi in o svetu. Če mu prisluhnemo, se lahko veliko naučimo o sebi, pretehtamo smiselnost svojih prepričanj in sodb ter začnemo ustvarjati na novo. Prevzamemo odgovornost za (so)ustvarjanje lastnega življenja.