Zame je pogum stopiti iz cone udobja, preplezati visok zid skrivnega vrta, ki privlači, prisluhniti strahu in narediti korak, kljub njemu, preseči notranje in/ali zunanje omejitve, ne sprijazniti se s stanjem, ki ga lahko izboljšam … Pogum je poslušati sebe in delovati v skladu z lastno vestjo ter notranjim vodstvom, intuicijo, ne glede na pritiske okolice, konvencije, strahove. Pogumne misli, pogumna dejanja, pogumni ljudje spreminjajo svet. Pred kratkim sem si ogledala film Služkinje (The Help), ki se odvija v času ameriškega prizadevanja za rasno enakopravnost. Belopolta novinarka se odloči zapisati zgodbe temnopoltih služkinj, ki skrbijo za domove in vzgajajo otroke bogatih belskih družin. Zanjo, ter predvsem za služkinje, ki so ji zaupale svoje zgodbe, je bil to drzen, pogumen korak. Skoraj vse pravice, ki smo si jih izborili skozi zgodovino razvoja družbe, so sad poguma posameznikov, poguma peščice ljudi, ki so bili prva semena pomladi – najbolj na udaru negostoljubne zime. 

Pogum ima še eno dobro lastnost, to je, da se širi. S svojimi pogumnimi dejanji, lahko tudi druge, ki so jim priča, spodbudimo k pogumu, jih opolnomočimo. Pogum, upanje, navdih, vizija svetle prihodnosti, ne glede na trenutno stanje, ustvarjajo novo realnost. Pogum postaviti se zase, ter predvsem pogum, postaviti se za druge, ker čutimo, da je tako prav, je tisti, ki dela spremembe. 
In življenje je ena sama nenehna sprememba. Zato, zberimo pogum, stopimo v tok sprememb tudi zavestno in voljno ter uresničimo sanje.