Šele ko na nek predmet pogledamo z različnih zornih kotov, si lahko ustvarimo bolj celovito predstavo o njegovem izgledu. Če pa se mu še malo bolj približamo, pa morda ujamemo še uporabnost, smisel obstoja ali celo zaslutimo kreativno moč, ki jo je ustvarjalec predmeta vlil v njegovo podobo.
Različni zorni koti in različni pogledi bogatijo. To velja še toliko bolj, ko gre za človeka. Izkušnje in posledično prepričanja, ki nastajajo v družbi, prinašajo mavrico novih možnosti. Večjo širino in globino. Različnost oziroma drugačnost bogati in posledično je v njej izjemna potencialna moč povezovanja.
A ne govorim o apriorni drži drugačnosti, ki jo tako radi integriramo v svojo osebno identiteto. Ko se trudimo biti posebni ali izjemni. Posledica takšne drže – ‘biti drugačen’ – je ločevanje. Postavljanje osebnih meja. Kar pa je čisto nepotrebno. Saj je že tako vsak drugačen. Ničesar ni v vesolju, kar bi se na enak način združilo v točki življenja, kot se je v vsakem posamezniku. Tega ni potrebno poudarjati z nekim umetnim potenciranjem drugačnega videza ali obnašanja. Škoda časa in energije. Mnogo bolje je razvijati lastne kvalitete in pogled na življenje.
Različnost bogati. Zato je pomembno, da slišimo drug drugega. Da se seznanimo z različnimi pogledi na razvoj, tako družbe, kot posameznika. Brez vnaprejšnjih ocen in postavljanja meja. Na koncu koncev – prihodnost je vendarle skupna. In o njej odločamo vsi, ne glede na to, čigava misel, prepričanje ali ideja trenutno prevladuje.