Čeprav je tujka, se beseda asertivnost vedno pogosteje uporablja – tudi pri nas. Ko začnemo pri sebi razvijati asertivnost, to pozitivno vpliva na več stvari: na odnose z drugimi ljudmi, na naše počutje, samospoštovanje, sprejemanje sebe ter na našo samozavest in občutek lastne vrednosti.

Beseda asertivnost etimološko izvira iz latinske besede asserere, kar pomeni trditi. Angleži uporabljajo izraz assertive, kar pomeni trdilen, jasno izrečen, oblasten, samozavesten, nepopustljiv. Tako piše v slovarjih, a se mi zdi, da je prevod glede na lastnosti asertivnih ljudi, nekoliko pomanjkljiv. Asertiven človek se zaveda svojih občutkov, interesov in potreb ter jih zna jasno izraziti, vendar tako, da pri tem upošteva druge in njihove potrebe; zna se postaviti za svoje pravice tako, da ne tepta pravic drugih ljudi; sposoben je poiskati kompromise, ko pride do konflikta ipd. To pa pomeni, da se asertiven človek zna tudi vživeti v druge. Asertivnost je potemtakem izraz odločnosti, nepopustljivosti in samozavesti (to je del, ki je izpostavljen v slovarjih), vendar tudi sočutnosti in odprtosti za potrebe, interese in omejitve drugih ljudi.

Slovenci žal nimamo svojega izraza, ki opisuje takšno obliko vedenja, a se nam ni treba sramovati. Dejstvo je, da velika večina narodov v svojem jeziku nima lastnega izraza, ki označuje asertivno vedenje. To pa pomeni samo eno, da gre za obliko vedenja, ki se je v vsakdanjem življenju bolj redko poslužujemo. Mnogo bolj pogosto uporabljamo druge, večini ljudi bolj znane oblike vedenja, ki jih bomo razvrstili v tri skupine, in sicer pasivno, agresivno in manipulativno. Pa si jih poglejmo podrobneje.  

Pasivno obnašanje
Značilno je za ljudi, ki so po svoji naravi bolj plahi, nemočni, občutljivi in vase zaprti. Ni vedno nujno, da so tudi v resnici nemočni, lahko samo verjamejo, da je tako. Taki ljudje pogosto pomilujejo sebe, so boječi, imajo občutek, da so brez moči. Verjamejo, da so potrebe in želje drugih ljudi (partnerja, staršev, otrok, prijateljev) pomembnejše od njihovih; težko zavrnejo druge in rečejo ne; neradi se izpostavljajo (redko prosijo druge za pomoč ali povedo svoje mnenje, ki se razlikuje od večinskega); odlašajo z dejavnostmi; se držijo bolj v ozadju ipd.

Kaj s pasivnim obnašanjem povzročamo sebi?
Pasivno vedenje  znižuje našo samozavest, samospoštovanje in občutek lastne vrednosti. Krepi pa frustracijo, stres, zaskrbljenost, samopomilovanje in nezadovoljstvo bodisi s seboj bodisi z drugimi.

Kako s pasivnim obnašanjem vplivamo na vedenje drugih do nas?
Zelo verjetno je, da nas močni in ambiciozni ljudje ne bodo preveč spoštovali, do nas se bodo do nas vedli gospodovalno in nestrpno. Ljudje, ki so nagnjeni k manipulativnemu vedenju bodo (največkrat nezavedno) izkoriščali našo nemoč in pasivnost za uresničitev svojih interesov. Še najbolje nas bodo razumeli nam podobni ljudje, kar nam bo dalo občutek sprejetosti, a nas ne bo vzpodbujalo k večji dejavnosti.

Agresivno obnašanje
Značilno je za navzven usmerjene ljudi, ki se počutijo močne in sposobne, v prvi vrsti vidijo svoje cilje in interese in se pri njihovem doseganju kaj dosti ne ozirajo na druge. Ker običajno imajo »debelo kožo«, se pogosto ne zavedajo, kako so lahko naporni za druge, bolj občutljive ljudi. Odločajo se hitro; kritiko izražajo neposredno in pogosto brez občutka za druge; so tekmovalni; marsikdaj tudi uporniški, nestrpni, gospodovalni in maščevalni.

Kaj z agresivnim obnašanjem povzročamo sebi?
Kratkoročno bomo imeli občutek moči in nadvlade, dolgoročno pa bomo imeli težave v odnosih. Pogosto bomo za težave krivili druge ter živeli v napetosti in nenehni pripravljenosti, kako udariti po tistih, ki nas ogrožajo. Zaradi strahu in nezaupanja drugih ljudi, se bomo pogosto počutili izolirane od prijateljev, sodelavcev, otrok, partnerja … Velika verjetnost je, da bomo imeli visok krvni tlak ali kake druge psihosomatske težave.

Kako z agresivnim obnašanjem vplivamo na vedenje drugih do nas?
Plahi ljudje se nas bodo bali, zato se bodo podrejali, nikoli pa nas ne bodo zares spoštovali. Tisti, ki so nam podobni bodo z nami tekmovali, če bodo zmagali, nas bodo »poteptali«, če bodo izgubili, se bodo skušali maščevati. Mnogi, zaradi strahu ne bodo iskreni z nami. Navzven se bodo obnašali, kot da so na naši strani, v resnici pa nikoli ne bomo vedeli, kaj zares mislijo. Le redki nas bodo občudovali in se veselili sodelovanja z nami. Večina ljudi bo ob misli na nas čutila bolečino, strah in jezo.

Manipulativno obnašanje
Tega vedenja se poslužujejo ljudje, ki si ne upajo biti odkriti in neposredni. Razlogi v ozadju tega obnašanja so pri različnih ljudeh različni. Lahko se bojijo agresivnosti drugih; lahko ne želijo, da bi si drugi o njih ustvarili mnenje, da so agresivni in brez občutka; mogoče ne želijo razkriti svojih pravih motivov, ker nekje v sebi dvomijo v moralnost in etičnost teh motivov ali pa verjamejo, da si bodo drugi napak razlagali njihove želje, potrebe in interese. Taki ljudje se običajno zavedajo svojih potreb in interesov in jih želijo uresničili, vendar tega ne počnejo na odkrit način. Velik del njihove pozornosti v odnosih z drugimi je usmerjen v taktiziranje in zapletanje v lastne predpostavke. Največkrat ne gre za zavestne manipulacije, temveč za v preteklosti naučene načine delovanja, ki so postali nekakšni avtomatizmi. 

Kaj z manipulativnim obnašanjem povzročamo sebi?
Kratkoročno bomo marsikdaj dobili, kar smo si želeli, včasih bomo lahko celo uživali v svojih spretnostih prikritega delovanja, dolgoročno pa nas bodo zagotovo dohitele posledice naših manipulacij. Ker bodo drugi izgubili zaupanje v nas, se bomo pogosto počutili nesprejete in nezaželene, globoko v sebi bomo hrepeneli po iskrenosti in bližini.

Kako z manipulativnim obnašanjem vplivamo na vedenje drugih do nas?
Plahi ljudje, ki so običajno najlažji ‘plen’ raznih manipulacij, se nas bodo sčasoma začeli previdno izogibati, ko bodo spregledali, da nismo iskreni. Močni in odločni ljudje bodo včasih nasedli našim manipulacijam, a vsakič, ko nas bodo razkrinkali, se bomo srečali z njihovo jezo, kar ne bo ravno prijetno. Nam podobni se bodo z nami zapletali v prikrito igro moči, v kateri bomo včasih izgubili, včasih pa tudi zmagali. Nihče od naštetih nam ne bo povsem zaupal. Tudi mi ne bomo preveč zaupali drugim. Brez zaupanja pa je življenje prazno in pusto. 

Asertivno obnašanje
Asertivno se vedejo ljudje, ki se zavedajo svojih vrlin in pomanjkljivosti, a se kljub temu sprejemajo; trudijo se presegati lastne omejitve, pri tem pa so prijazni in strpni s seboj; dobro poznajo svoje potrebe, interese, čustva, občutke in omejitve ter tega ne skrivajo pred drugimi; zavedajo se svojih pravic in od drugih pričakujejo, da z njimi ravnajo kot z enakovrednim človeškim bitjem. Zavedajo se tudi svojih odgovornosti do drugih ljudi. Zato z drugimi ravnajo spoštljivo; razumejo njihove pomanjkljivosti in omejitve, vendar ne popuščajo pred manipulacijami in agresivnostjo; ne teptajo pravic drugih; ne nalagajo si njihovih odgovornosti, razen izjemoma, a takrat to naredijo zavestno in razvidno. Na kratko bi lahko rekli, da je asertivno vedenje naravna posledica zaupanja vase, sprejemanja sebe in samospoštovanja ter prav takega odnosa do drugih ljudi.

Kaj z asertivnim obnašanjem povzročamo sebi?
Dodatno krepimo: samozavest, samospoštovanje, samozaupanje, zadovoljstvo s seboj in z življenjem, občutek lasne vrednosti, moč in občutek, da obvladujemo izzive, ki nam jih prinaša življenje. Vedno bolje znamo prisluhniti svojim potrebam, čustvom in občutkom ter jih izraziti nenasilno in brez zadrege.

Kako z asertivnim obnašanjem vplivamo na vedenje drugih do nas?
Močnim, ambicioznim in dejavnim ljudem bo všeč naša jasnost, odkritost, neposrednost in odločnost. Ker bodo čutili, da jih ne ogrožamo, nam bodo pripravljeni prisluhniti. Plahi ljudje se bodo čutili razumljene in sprejete, zato bodo pripravljeni več povedati o sebi, svojih potrebah in občutkih. Do nas bodo razvili odprtost za sodelovanje ter naklonjen in spoštljiv odnos. Ljudje, ki so nagnjeni k manipulacijam, bodo sčasoma prenehali s takim vedenjem, ker bodo čutili, da smo do njih mehki in prijazni, do predmeta pogovora in morebitnih manipulacij pa dosledni in nepopustljivi. Z asertivnim vedenjem zbujamo v drugih zaupanje, saj vedo, da se lahko zanesejo na nas. Poleg tega jim predstavljamo zgled za vedenje, ki ga bodo čez čas mogoče tudi sami začeli razvijati.

Kaj razvijati asertivno držo?

Zelo pomembno je, da v meditaciji redno gojimo stik s svojim višjim jazom, ki je vir naše moči, ljubezni, in miru – atributov, brez katerih je težko biti asertiven. Poleg tega je treba razvijati pravilen odnos do sebe in drugih.

V odnosu do sebe je poleg stika z višjim jazom dobro priti v stik tudi s svojimi občutki, željami in potrebami ter si upati odprto, neposredno in nenasilno spregovoriti o tem. Zelo pomembno je, da pri tem prevzamemo odgovornost za svoje doživljanje in da smo tudi odprti za mnenja in potrebe drugih. Spoznati in sprejeti je treba tako svoje vrline kot pomanjkljivosti ter mirno in vztrajno vlagati trud v preseganje lastnih omejitev. Občutek lastne vrednosti naj temelji na tem, kdo smo, in ne na tem, kaj obvladamo.

V odnosu do drugih je treba okrepiti: občutek lastne moči, sposobnost vživljanja v druge, iskrenost in naklonjenost do drugih. Poudarki so seveda pri različnih ljudeh različni. Tisti, ki so močni in se zlahka odločajo, morajo večjo težo dati razvoju empatije, strpnosti in sočutnosti. Kdor se pogosto vede pasivno, naj krepi občutek lastne moči, iniciativnost, odločnost in samozavest. Kdor se zateka k manipulacijam, pa predvsem iskrenost.

Tako kot za druge stvari v življenju, je tudi pri razvijanju asertivnosti dobro, če imamo živ zgled, nekoga, ki je nekaj korakov pred nami, ki nas na tej poti vzpodbuja in nam stoji ob strani. Ni tako pomembno, kje smo na svoji življenjski poti, bolj pomembno je, kam gremo, v katero smer gre naš razvoj. Če je smer prava, tista, v katero želi tudi naše srce, bomo zagotovo zadovoljni s seboj in s svojim življenjem.

 

Asertivnost – sinteza odločnosti in empatije

Članki |