Na pogovornem večeru so se gostje strinjali z izhodiščno tezo, da je polje kulture in umetnosti v slovenskem prostoru preveč zapostavljeno. Tako s strani:
– medijev, ki vedno manj časa in terminov namenjajo kulturno-umetniškim vsebinam, ali pa tega polja sploh ne pokrivajo,
– šolstva, kjer je pouk umetniških vsebin zmanjšan na minimum.
– financ namenjenih kulturi s strani države in gospodarstva Zapostavljenost se kaže tudi v:
– vsesplošnem nerazumevanju, dojemanju kulture kot nacionalnega interesa in narodne zavesti, ter s tem (ne)občutenju pripadnosti svojemu narodu.
– nezadostnem sodelovanju posameznikov in institucij na področju kulture in umetnosti.
Problematiko naj reševali celostno, saj se zaenkrat vrtimo v začaranem krogu, ko se umetnost in kulturo (finančno) podpira le minimalno; do preobrata, da bi vanjo investirali (in je ne le podpirali) pa pri nas sploh še ni prišlo. Pri tem trčimo na vprašanje vrednot in prioritet. Pri vsem skupaj gre za odločitev in priznavanje polja kulture in umetnosti kot enakovrednega ostalim področjem življenja; kot partnerja, ki lahko pozitivno vpliva na razvoj gospodarstva, in pripomore k vsesplošni družbeni ustvarjalnosti, strpnosti, harmoniji ipd.
Gostje na pogovornem večeru so bili:
• dr. Henrik Neubauer, publicist, zgodovinar opere in baleta, operni režiser, koreograf, redni profesor na Akademiji za glasbo, dolgoletni predsednik društva Slovenskega komornega glasbenega gledališča, zdravnik
• mag. Mojca Jan Zoran, strokovna svetovalka za uprizoritvene umetnosti na Direktoratu za umetnost na Ministrstvu za kulturo. Sicer pa pisateljica in esejistka, gledališka kritičarka, selektorica in članica strokovnih žirij.
• Jani Virk, odgovorni urednik kulturnih in umetniških programov na RTV SLO, pisatelj
• Polona Demšar, akademska kiparka, fotografinja, magistra umetnosti
• Tanja Pavlič, koreografinja in baletna pedagoginja na SGBŠ v Ljubljani (vnaprej posneti video izjavi, navezujoči se na težave, izzive na področju šolstva v umetnosti)
• Irena Brunec Tébi, akademska kiparka in slikarka
Povzetek spletne razprave (Kultura in umetnost, ali ju sploh potrebujemo?) – na forumu Studia 12
Vsi sodelujoči v spletni razpravi preko foruma Studia 12 se strinjajo, nekateri celo na podlagi lastnih izkušenj, da je polju kulture in umetnosti potrebno dodeliti več pozornosti. Izpostavljen je bil mačehovski odnos državnih institucij do kulture, češ ko pa umetnost potrebujemo na kakšnem političnem dogodku, so pa slovenski umetniki, ki so se povečini šolali, izoblikovali v tujini, nadvse slavljeni.
Nadalje je bilo izpostavljeno stališče, da je mera v kolikšni je polje kulture in umetnosti zastopano v družbi, odsev vrednot le te, in to je tudi pokazatelj nivoja razvitosti družbe kot zdrave in uravnotežene celote.
Podano je bilo tudi mnenje, da je v obstoječem šolskem sistemu premalo kulturno-umetniških vsebin in da ima takšen trend negativne posledice v razvoju posameznika, ki naj bi se zaradi pretirano stimuliranega razvoja le ene možganske hemisfere, zrcalil v neprimernem odnosu do sočloveka, narave in prepoznavanju sebe kot duhovnega bitja. In končno je bilo podano tudi opažanje, da umetnike prepoznavamo kot kvalitetne šele po njihovi smrti in se žal šele takrat zavemo nacionalnega pomena, ki jih njihova zapuščina ima.
Celotno poročilo pogovornega večera:
Porocilo_S12_kultura_in_umetnost_ali_ju_sploh_potrebujemo.pdf
Video posnetki pogornega večera:
Pogovorni večer: Kultura in umetnost, ali ju sploh potrebujemo? 1.del >>
Pogovorni večer: Kultura in umetnost, ali ju sploh potrebujemo? 2.del >>
Kratke VIDEO izjave:
———————————————————————————————————-
O vlogi nevladnih organizacij na področju kulture (1:35)mag. Mojca Jan Zoran: Nevladne organizacije so pomemben akter v kulturi, veliko področij pokrivajo. Nevladni sektor proizvaja vrhunske umetniške stvaritve; ne samo na nacionalnem, ampak tudi na mednarodnem nivoju.
O kulturnih vsebinah, ali bolje, primankljaju le teh v medijih (2:40)Jani Virk:To je problem medijev, da se kljub retorični benevolenci, nihče prav posebej s tem ne diči; kot, glejte, mi pa smo kulturna ustanova. Zabavljače, kvize, abotnosti, to z veseljem napihnejopropagirajo, kot, glejte, to je to, kar mi počnemo. To se mi zdi nedoraslo, infantilno
Je kultura zadostno in na pravi način prisotna v šolah (5:55) mag. Mojca Jan Zoran:Ministrstvo za kulturo se zavzema, da so kulturni dnevi res kulturni dnevi s kvalitetnimi vsebinami.Ministrstvo za kulturo si prizadeva, da bi se vsebine vključevale v izobraževalni, šolski prostor.
Polona Demšar: Najprej bi učence peljala v umetniški atelje, pa naj vidijo kako nastane praktično delo, potem pa bi jih peljala na razstavo. Da imajo nek odnos, da si ustvarijo neko distanco, kaj je likovna umetnost, eno spoštovanje. Ne da postavimo sredi Ljubljanme spomenik in je naslednji dan posprejan.
—————————————————————————-
Kaj govorijo številke? Koliko ljudi resnično zanima umetnost – povzetki statistične raziskave o evropskih kulturnih vrednotah iz leta 2007. (4:10)
dr. Henrik Neubauer: V povprečju se s kulturo ne ukvarja 38% Evropejcev, 30% Slovencev in 7% Švedov. (raziskava o evropskih kulturnih vrednotah iz leta 2007)
O financiranju, natančneje podpiranju ali investiranju v kulturo. (6:30)
mag. Mojca Jan Zoran: Eden od ciljev Ministrstva za kulturo je vzpodbuda za bolj stimulativno davčno politiko, ki bi omogočala večjo udeležbo gospodarstva v kulturi. Žal pa nimamo še zaenkrat posebnih razpisov, ki bi bili namenjeni zgolj mladim avtorjem.Oziroma zgolj tem perspektivnim avtorjem, ki še nimajo svojega opusa; prihajajo iz šole …
dr. Henrik Neubauer: Odkar je Slovenija samostojna se govori o davčnih olajšavah za donacije, ampak nikoli nobenemu ministru za kulturo, ali njegovi ekipi, to ni uspelo. Slovensko komorno glasbeno gledališče je od Ministrstva za kulturo dobilo tisoč sedemsto evrov za postavitev opere, kako naj s tem denarjem delamo promocijo? Ne vem, če je to dovolj denarja za en spot.
Se da preživeti samo od umetniškega udejstvovanja? (2:45)
Jani Virk: Dandanes se od pisteljstva ne da več živeti. Ni nobene možnosti. Sedem do deset knjig na leto bi moral napisati. dr. Henrik Neubauer: Pri nas je pač tako, da mora vsak pravzaprav, poleg tega da dela na umetniškem področju, imeti še neko službo.
Obstajamo kot narod in država, če ni kultura, umetnost vtkana v naša življenja? (3:15)
Jani Virk: Kultura mora biti prioriteten člen neke družbene skupnosti, če se seveda ta ne želi odreči svoji identiteti. Če pa se želi, se naj pa odpove tudi državi. Kultura in umetnost pravzaprav pomagata k ustvarjalnosti neke družbe. Dober primer tega so skandinavske države, ki pravzaprav razumejo, da če oni vlagajo v kulturo, umetnost, bo tudi njihov dizajn, bo tudi Nokia … bo tudi njihova industrija na drug način prepoznana, prosperirala itn.
