Ko razmišljam o izzivih v življenju, se pogosto spomnim na zen. V določenih oblikah zen meditacije je ob meditantih ves čas prisotno budno oko mojstra zena, ki v svoji roki drži palico. Če zazna, da je zaradi dolgotrajnega vztrajanja v meditativnem položaju prišlo do zakrčenosti v telesu, meditanta udari s palico v ta predel in omogoči sprostitev mišic ter ponovno vzpostavitev pretoka energij. Meditantje to običajno doživljajo kot blagodejno pomoč in spodbudo, ki pozitivno vpliva tudi na stanje zavesti. In kaj ima to skupnega z življenjskimi izzivi? Svojevrsten “zen učitelj s palico v rokah” je tudi življenje. Nenehno nas sooča z zakrčenostmi in togostmi – da bi jih razrešili. Žal pa tega običajno ne dojemamo tako …
Ali res moramo v življenju trpeti, da bi se razvijali, da bi delali korake naprej? To je vprašanje, ki je izzivalo mislece že odkar se človek zaveda lastnega razvoja. Sam sem prepričan, da je razvoj v celoti neodvisen od trpljenja. A zaradi pasivnosti in inercije, ki človeka občasno zajameta, očitno vsake toliko časa potrebujemo ‘brco v zadnjo plat’. Ta nas običajno res premakne naprej. Namreč, namesto da bi se soočali z izzivi, pogosto vložimo ogromno energije za to, da bi se izzivom izmaknili. Na primer: v službi imamo sodelavca, ki ga ne prenašamo. Ko odnosi postanejo neznosni, raje zamenjamo službo, kot da bi šli v soočenje. A glej, presenečenje! Po nekajmesečnem ravnovesju v novih okoliščinah spet naletimo na nekoga, s katerim se ne razumemo. Le da je takrat izziv običajno še nekoliko bolj zapleten. Vse svoje pač nosimo s seboj.
Z izzivi je tako, kot z vsemi drugimi dogodki – lahko jih interpretiramo tako ali drugače. Če želiš videti samo trpljenje, ga boš videl. Nek rek pravi: »Kdor išče samo slabo, bo poplačan s tem, da bo slabo tudi našel.« Če ne drugače, tudi z ‘ustrezno’ interpretacijo dogodkov okoli sebe. Ta pot pelje v občutek nemoči, obupa. Če pa želiš nekritično videti izključno neskončno preprostost in lepoto življenja, te pot pelje v svetle, rožnate oblake neznosne lahnosti obstajanja, kjer o sidru in prizemljenosti sčasoma ni ne duha ne sluha. Oboje oddaljuje od resničnosti.
In rešitev? Nič epskega. Rešuj izzive pravočasno, ko je še čas za to. Preden te doleti ‘zen palica’ življenja. Ni preveč pompozno, prinaša pa nekaj zelo pomembnega – notranji mir in ravnovesje. In seveda, večjo svobodo pri odločanju in vodenju lastnega življenja.