(21:58) Zakon o GSO v Sloveniji

(28:31) 2. del povzetka predavanja Prof. Dr. Stevana Kneževiča z Univerze v Nebraski, iz oddelka za agronomijo in hortikulturo. Je predavatelj, raziskovalec in svetovalec. Večinoma se ukvarja s herbologijo, preko tega pa se je seznanil tudi z gensko spremenjenimi organizmi. Predava o posledicah 10 letne uporabe GSO v ZDA. Kaj je terminator-gen in kaj je […]

(7:23) Ukrepi

(13:15) V letu 2009 je področje problematike GSO v kmetijstvu in hrani v Sloveniji zelo aktivno. O aktualnih temah (zakon o soobstoju GS rastlin , zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, Slovenija v odnosu do EU in GSO kulturni shodi) smo se pogovarjali z Anamarijo Slabe iz Inštituta za […]

(8:09) Pobuda

(19:14) Dne 8.9.09 je bila na Inštitutu za trajnostni razvoj predstavitev nove publikacije z naslovom: Komu koristijo GS rastline. Anamarija Slabe je v svojem govoru zelo nazorno izpostavila problematiko, ki jo povzroča gojenje gensko spremenjene hrane. Publikacija, ki jo je predstavila, pa je povzetek obsežne študije, ki dokazuje, da je proizvodnja GSO v tem trenutku […]

(2:28) Radioaktivno obsevanje hrane predstavlja nevaren način proizvodnje hrane. Kljub temu, da je postopek v primerjavi s postopki, kjer uporabljajo GSO, precej bolj enostaven in nadzorovan, tudi nad njim še ni popolnega nadzora. Že samo obsevanje prinaša velike probleme, zato lahko zaključimo, da bi proizvodnja hrane iz GSO zavzela prevelike razsežnosti in je posledično ne […]

(15:08) Slovenski potrošniki niso naklonjeni obstoju in uporabi GSO. Prispevek Marjane Peterman, predstavnice Zveze potrošnikov Slovenije (Strokovni posvet o GSO, februar 2008).

(21:54) Predstavitev GSO problematike in izzivov na področju Avstrije. Prispevek dr. Štefana Merkača (Strokovni posvet o GSO, februar 2008).

(24:22) Povzetek okrogle mize o GSO, poletje 2007, Cankarjev dom, Ljubljana

(8:26) Kako morajo biti med seboj ločeni oziroma izolirani različni organizmi, da med njimi ne bi prišlo do genetskih vplivov? Raziskave se med seboj razlikujejo, vendar je smotrno upoštevati najdaljši možen prenos, ki lahko seže tudi do razdalje 22 km. Prispevek dr. Ivana Krefta (Strokovni posvet o GSO, februar 2008).