Ira Zorko: Strategija za trajno obilje
(21:46) Danes se izgubljamo v parcialnostih, v interesih, smo izrazita družba interesov. Bolj ozek interes kot imaš, lažje si razumljiv za politiko oz. družbo. Obče človeški interes je danes neprepoznaven. V družbi vlada izrazit monokulturizem. Tako v kmetovanju kot v izobraževanju ter v družbi nasploh. Namesto da bi čim več različnih stvari povabili k sodelovanju, sobivanju in bi se stvari med sabo začele podpirati, mi poskušamo ločiti, razmejiti stvari. Vendar nam te po naravni poti začno vdirati na ‘monokulturni vrt’ in postanemo nasilni, uporabljamo strupe, zapore, bariere, prepovedi, stroge monokulturne cone itd.
“Bolj kot nove izdelke in storitve, rabimo nov pogled, ki nam začne približevati stvarnost na novo”, razlaga Ira Zorko, permakulturist in arhitekt nove dobe. “Treba je prisluhniti, se učiti iz okoliščin, … navdih prihaja iz vsega, kar te obdaja.”
V 20. stoletju, po besedah filozofa Tineta Hribarja, obstaja tehnotektura, arhitektura je izgubila ‘arhe’. Permakultura je v veliki meri iskanje tega ‘arhe’ – bistva. ‘Arhe’ pomeni pravzaprav osnovo, zakaj sploh stvari delati, med tem ko se arhitektura bolj ukvarja s tem, kako jih delati.
Fajn.
Upam da se bo kdo naučil iz povedanega.
Vse lepo in prav. Vsako prizadevanje za izboljšanje tega sveta je hvale in spoštovanja vredno, vendar zgodovina človeštva in izkušnje nas učijo, da spremeniti TA svet na bolje ni mogoče.
Samo v dobi humanizma, ki favorizira človeka in ga postavlja pred boga, je bilo v medsebojnih obračunih pobitih cca 500 miljonov ljudi. V dialektiki na žalost velja pravilo: kolikor dobrega prav toliko zla.